Pogosta vprašanja

Najprej se morate prijaviti na razpis za vpis v doktorske študijske programe, in sicer na izbran doktorski študijski program. Univerza v Ljubljani razpis vsako leto objavi na svoji spletni strani, praviloma februarja ali marca.

Ko oddate prijavo in je izbirni postopek zaključen, boste obveščeni, ali ste bili sprejeti v izbrani doktorski študijski program. Če ste sprejeti, se morate vpisati na ustrezno fakulteto ali akademijo. Vpisi običajno potekajo septembra. Študijsko leto se začne 1. oktobra. Povabilo k  vpisu boste prejeli s fakultete oziroma akademije.

Univerza v Ljubljani ponuja 22 doktorskih študijskih programov, ki se izvajajo na 23 fakultetah in treh akademijah. Vsak doktorski študijski program ima različne pogoje za vpis, roke za prijavo in šolnine, zato je pomembno, da preverite, kadar potrebujete natančne in aktualne informacije, spletno stran posameznega doktorskega študijskega programa, ki vas zanima.

Prijava poteka v naslednjih korakih:

1. Izberite želeni doktorski študijski program in študijsko področje s seznama.
2. Preglejte podrobnosti posameznega doktorskega študijskega programa.
   Na spletni strani izbranega doktorskega študijskega programa preverite informacije o:
   – vpisnih pogojih,
   – rokih za prijavo,
   – višini šolnine,
   – kontaktnih podatkih za dodatna vprašanja.
3. Prijavo oddajte na spletnem portalu eVŠ.

Roki za prijavo so določeni v vsakoletnem razpisu za vpis v doktorske študijske programe in se po posameznih doktorskih študijskih programih razlikujejo. Za točne informacije preverite spletno stran izbranega doktorskega študijskega programa. Prijavni roki so praviloma med junijem in septembrom.

Postopek prijave je enak kot pri ostalih doktorskih študijskih programih in vključuje izpolnitev ter oddajo prijave po spletnem portalu eVŠ. Če ste sprejeti, boste prejeli natančna navodila za vpis, vključno s tem, na katero institucijo se morate vpisati in kakšni so nadaljnji koraki. Pri nekaterih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programih se doktorski študenti vpišejo na eno fakulteto/akademijo, in to ne glede na izbrano področje, pri drugih pa je vpisna fakulteta oziroma akademija vezana na določeno študijsko področje.

Zaključen predhodni študij ni pogoj za prijavo na doktorski študij, je pa pogoj za vpis. Dokazila o zaključenem magistrskem študiju morate oddati po spletnem portalu eVŠ, razen če ustrezna fakulteta oziroma akademija določa drugače.

Priporočljivo je, da se že ob prijavi dogovorite z morebitnim mentorjem, vendar izjava mentorja ni del obvezne prijavne dokumentacije. Če boste v doktorski študijski program sprejeti, morate predložiti mentorjevo soglasje najkasneje ob vpisu (običajno septembra).

Mentorja si izberete glede na svoje raziskovalno zanimanje. Seznami potencialnih mentorjev so na voljo na tej spletni strani. Soglasje mentorja boste morali oddati najkasneje ob vpisu.

Če že imate soglasje mentorja in idejno zasnovo raziskovalnega dela, ju lahko naložite že v postopku prijave po spletnem portalu eVŠ. Če boste v doktorski študijski program sprejeti, teh dokumentov pa ob prijavi niste oddali, jih boste morali predložiti ob vpisu (običajno septembra). Idejno zasnovo pripravite v sodelovanju z mentorjem.

Priporočamo, da stopite v stik s fakulteto oziroma akademijo, na katero se želite vpisati, in pridobite podrobne informacije o pogojih in postopkih za prehod med doktorskimi študijskimi programi. Tam vas bodo obvestili, ali se vam že opravljene študijske obveznosti priznajo, in če se, v kolikšnem obsegu.

Pomembna informacija: če ste imeli šolnino sofinancirano v skladu z Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija, ob morebitnem prehodu na nov doktorski študijski program do sofinanciranja niste več upravičeni. Za več informacij o sofinanciranju se obrite na fakulteto ali akademijo, na katero ste vpisani, več pa si lahko preberete tudi na tej strani pri vprašanju v zvezi s shemo sofinanciranja.

Vpis v doktorski študij na Univerzi v Ljubljani ne pomeni, da ste nujno tudi zaposleni na Univerzi. Če vas zanima zaposlitev, preverite informacije o programu Mladi raziskovalci, ki v celoti krije tako šolnino kot tudi plačo.

Če vas zanima zgolj študij, lahko preverite, ali bi bili lahko upravičeni do sofinanciranja, ki krije del šolnine.

Poleg tega obstajajo še druge možnosti za zaposlitev in kritje šolnine, na primer sodelovanje v raziskovalnem programu ali vključitev v programe, kot je shema Marie Skłodowska-Curie. Informacije o teh možnostih najdete na spletnih straneh fakultet oziroma akademij, posameznih laboratorijev in na spletni strani Univerze v Ljubljani.

Mladi raziskovalci so doktorski študenti s pogodbo o zaposlitvi za določen čas (največ štiri leta) na fakultetah/akademijah Univerze v Ljubljani. V okviru te sheme je doktorska šolnina v celoti krita, delodajalec pa študentu zagotavlja tudi materialne razmere za raziskovalno delo. Poleg tega udeleženci prejmejo plačo v višini približno 1.300 € neto mesečno ter povračilo stroškov prevoza in prehrane v skladu s slovensko zakonodajo.

Podrobne informacije o mladih raziskovalcih so na voljo na tej spletni strani. Upoštevajte, da se morajo kandidati za mlade raziskovalce prijaviti na dva ločena razpisa:

• na razpis za mlade raziskovalce (običajno objavljen marca)

in hkrati tudi

• na razpis za vpis v doktorski študijski program (običajno objavljen februarja ali marca).

Shema sofinanciranja omogoča delno kritje šolnine. Višina sofinanciranja se določi za vsako študijsko leto posebej in je objavljena po vpisu, običajno decembra. Podrobnejše informacije o pogojih za sofinanciranje so na voljo na tej spletni strani.

Možnost sofinanciranja imajo tako slovenski državljani kot tudi tuji študenti, če izpolnjujejo pogoje.

21 doktorskih študijskih programov traja štiri leta, eden pa tri leta. Poleg predvidenega trajanja je dejanska dolžina doktorskega študija odvisna tudi od napredka študenta pri raziskovanju in zaključevanju doktorske disertacije.

Po vpisu v prvi letnik doktorskega študija študent skupaj z mentorjem oblikuje svoj predmetnik. Ta temelji na doktorskem študijskem programu in vključuje obvezne ter (zunanje) izbirne predmete, doktorske seminarje in raziskovalno delo, ki so ovrednoteni s kreditnimi točkami po sistemu ECTS.

Če imate vprašanja glede predmetnika, se posvetujte z mentorjem. Za preostale informacije v zvezi s študijem se lahko obrnete na študentski referat svoje fakultete oziroma akademije.

Večina organiziranega študija se zaključi v prvem in drugem letniku. V drugem letniku študenti prijavijo in predstavijo dispozicijo doktorske disertacije, ki jo oceni Komisija za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ). Tretje leto je namenjeno predvsem individualnemu raziskovalnemu delu in pripravi disertacije. Pri večini doktorskih študijskih programov študentje v četrtem letu predstavijo rezultate raziskovalnega dela pred zaključkom doktorske disertacije KSDŠ in (so)mentorju. Doktorski študijski program se zaključi z zagovorom doktorske disertacije, ki ga prav tako oceni KSDŠ.

KSDŠ spremlja napredek doktorskega kandidata od prijave dispozicije disertacije do končne ocene in zagovora disertacije. Imenuje jo senat fakultete oziroma akademije.

Komisijo sestavljajo najmanj trije ocenjevalci, ki so visokošolski učitelji ali raziskovalci z veljavnim akademskim ali znanstvenim naslovom ter dokazano raziskovalno usposobljenostjo s področja teme disertacije. Vsaj eden od članov mora biti z druge univerze ali raziskovalne ustanove, izjemoma pa lahko tudi z druge članice UL. Mentorji in somentorji so lahko člani komisije, vendar ne smejo sodelovati pri ocenjevanju.

Tudi mednarodni člani lahko sodelujejo kot ocenjevalci, če imajo ustrezen akademski ali znanstveni naziv in/ali dokazano raziskovalno usposobljenost.

Da. Študenti morajo ob prijavi dispozicije doktorske disertacije predložiti osnutek Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Ta osnutek se posodobi ob predstavitvi rezultatov raziskovalnega dela pred zagovorom. Končno verzijo NRRP je treba oddati skupaj z zaključeno disertacijo. Več informacij in predloga obrazca so na voljo na tej spletni strani.

Da. Eden od pogojev za zaključek študija je objava ali sprejem v objavo vsaj enega izvirnega znanstvenega članka, pri katerem je študent naveden kot prvi avtor. Članek mora temeljiti na raziskavi, predstavljeni v doktorski disertaciji, in mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo v publikaciji, ki jo na posameznih znanstvenih področjih veljavna habilitacijska merila UL upoštevajo kot pomembno delo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja.

Če prvo avtorstvo ni možno (iz upravičenih razlogov), lahko mentor poda pisno izjavo, da je prispevek doktoranda v članku pomemben.

Ne pozabite navesti afilacije »Univerza v Ljubljani« v vseh publikacijah, ki so povezane z vašim doktorskim študijem.

Da. V vseh publikacijah, ki so povezane z vašim doktorskim študijem, je obvezna navedba afilacije »Univerza v Ljubljani«.

Če naredite premor in se ne vpišete v naslednje študijsko leto (pavzirate), izgubite status študenta. Kljub izgubi statusa lahko še dve leti opravljate študijske obveznosti, razen če doktorski študijski program izgubi akreditacijo. Po tem obdobju morate oddati formalno prošnjo za nadaljevanje ali dokončanje študija.

Ob upravičenih razlogih za prekinitev študija lahko zaprosite za podaljšanje statusa študenta. Upravičeni razlogi vključujejo: daljšo bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo, posebne potrebe ali drug priznan poseben status. Status se lahko podaljša tudi v zaključnem letniku, vključno z dodatnim (petim) letom.

Pomembno: Podaljšanje statusa je mogoče samo, če ste imeli status v predhodnem študijskem letu.

Če izgubite status ali ponavljate letnik, izgubite tudi pravico do sofinanciranja doktorskega študija. Če vam je na podlagi upravičenega razloga status študenta podaljšan, pravico do sofinanciranja ohranite.

Izpis iz doktorskega študija uredite z oddajo pisne izjave o izpisu na fakulteti/akademiji, na kateri ste vpisani. Če se pozneje odločite za ponovni vpis v isti ali drug doktorski študijski program, se morate ponovno prijaviti na razpis za vpis v doktorski študij.

Informacije o kariernih priložnostih so dostopne na tej spletni strani. Priporočamo, da se naročite na e-novičnik Kariernih centrov, saj boste v njegovih izdajah našli različne priložnosti za doktorske študente – od razpisov do poletnih šol, raziskovalnih obiskov in delavnic. Naročite se lahko na tej povezavi.

Da. Med doktorskim študijem imate na voljo več možnosti za financiranje raziskovalnih obiskov v tujini.

Program Erasmus+ omogoča, da del študijskih obveznosti, praktičnega usposabljanja ali raziskave oziroma priprave doktorske disertacije opravite pri partnerski instituciji v tujini. Fizična mobilnost lahko traja od pet do 30 dni.

Eutopia je zveza desetih evropskih univerz in šestih globalnih partnerjev, ki si prizadevajo za nov model integriranih visokošolskih institucij s transnacionalnim sodelovanjem. Obiščite spletno stran zveze za informacije o možnostih za doktorske študente.

Ad futura je program Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne mobilnosti.