Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Obstaja več definicij raziskovalnih podatkov. Slovar odprte znanosti opredeljuje raziskovalne podatke kot podatke, pridobljene z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez ter izpeljavo in predstavitev spoznanj.

OECD raziskovalne podatke definira kot stvarne zapise (numerični rezultati, besedilni zapisi, slikovno in zvočno gradivo), ki se uporabljajo kot primarni viri za namene znanstvenih raziskav in so v znanstveni skupnosti splošno sprejeti kot nujni za potrditev raziskovalnih izsledkov. Nabor raziskovalnih podatkov predstavlja sistematično, delno predstavitev raziskovalne tematike. Ta pojem ne vključuje: laboratorijskih dnevnikov, preliminarnih analiz, osnutkov znanstvenih člankov, načrtov bodočih raziskav, strokovnih recenzij, komunikacije s kolegi in predmetov (npr. laboratorijskih vzorcev, bakterijskih sevov in testnih živali, kot so miši). (slovenski prevod definicije je na voljo na strani DiRROS Data)

Cilj ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti je povečati uporabnost znanstvenih izsledkov tako, da so podatki prek repozitorijev kolikor je mogoče odprti na voljo čim širšemu krogu ljudi. To vključuje tudi uporabo, ki presega prvotni namen raziskave, v okviru katere so nastali. Javna dostopnost raziskovalnih podatkov omogoča preverljivost znanstvenih rezultatov ter predstavlja varovalo, s katerim si raziskovalci, ki so podatke ustvarili, zagotovijo priznanje za svoje delo.

Ravnanje z raziskovalnimi podatki ne zajema zgolj podatkov, ki so jih raziskovalci ustvarili v okviru raziskave, temveč tudi ponovno uporabo že obstoječih podatkov.

Več informacij o odprti znanosti in ustreznem ravnanju z raziskovalnimi podatki lahko najdete v:

• Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji
• Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki
• spletna učilnica Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti
• Videoposnetki projekta SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) je dokument, ki ga pripravite v sodelovanju z mentorjem in v katerem pojasnite, kako boste zbirali, hranili, dokumentirali, obdelali in objavili raziskovalne podatke, upoštevajoč metodologijo svoje raziskave.

Za pripravo NRRP lahko uporabite predlogo NRRP za doktorske študente UL, ali pa v dogovoru z mentorjem glede na posebnosti znanstvene vede oziroma področja pripravite drugačen NRRP.

Če bodo vaši raziskovalni podatki najprej beleženi na papir in šele nato digitalizirani, v NRRP-ju navedite, kako boste s podatki ravnali pred in po digitalizaciji.

Tudi če je vaša raziskava povsem teoretična in ne bodo uporabljeni že obstoječi podatki oziroma ne bodo ustvarjeni novi, morate pripraviti NRRP, v katerem pojasnite, zakaj raziskovalni podatki ne bodo ustvarjeni.

NRRP je živ dokument, ki ga med raziskavo lahko posodabljate: 

• prvo različico pripravite ob prijavi dispozicije doktorske disertacije v 2. letniku,
• posodobljeno različico pripravite ob predstavitvi rezultatov raziskovalnega dela,
• končno različico se vključi v doktorsko disertacijo.

NRRP bo preverjen v postopkih ocenjevanja dispozicije doktorske disertacije in doktorske disertacije (mentor, KSDŠ, KDrŠ).

Bodite pozorni na to, da boste morda potrebovali soglasje pristojne etične komisije, kadar narava predlagane teme doktorske disertacije to zahteva. Več informacij najdete na spletni strani UL o etiki in integriteti v raziskovanju.

Raziskovalni podatki, ki ste jih ustvarili med študijem, morajo biti odprtodostopni prek repozitorija na način, ki čim bolj ustreza načelom FAIR (findable – najdljivi; accessible – dostopni; interoperable – interoperabilni; reusable – uporabljivi).

Objava podatkov v odprtem dostopu prek repozitorija v veliki meri zagotovi skladnost z načeli FAIR.

Več o načelih FAIR si lahko preberete na:

• https://fairaware.dans.knaw.nl/
• https://www.go-fair.org/fair-principles/

Glede hranjenja podatkov med raziskavo priporočamo sledenje pravilu 3-2-1 (3 kopije podatkov na 2 različnih nosilcih, od katerih je 1 na drugi lokaciji), da se prepreči izguba podatkov.

Doktorandi lahko z uporabo digitalne identitete podatke hranite na Microsoftovih oblačnih storitvah, ki jih zagotavlja UL (SharePoint, One Drive). Pri uporabi One Drive-a je treba upoštevati, da se študentu/mlademu raziskovalcu ob koncu študija oziroma zaposlitve univerzitetni račun ukine, s čimer se izbrišejo tudi vse datoteke. V nekaterih primerih je zato bolj primerna uporaba SharePointa, kjer je možno določiti več lastnikov spletnega mesta in tako zagotoviti dostop do podatkov na daljši rok.

Če je doktorand zaposlen na UL, so podatki, ki jih ustvari, po Zakonu o izumih iz delovnega razmerja in Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah last UL.

Če ni zaposlen na UL, je treba vprašanje lastništva podatkov presojati za vsak posamezen primer glede na opravljeno raziskovalno delo in vložek/prispevek UL pri nastanku ter tudi zaposlitev študenta.

V primeru vprašanj o lastništvu ustvarjenih raziskovalnih podatkov se lahko obrnete na Pisarno za prenos znanja UL.

Raziskovalni podatki naj bodo v skladu z načelom “odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno” v čim večji meri odprtodostopni prek repozitorija. Ker odprti dostop ni vedno mogoč, se lahko odločite za omejitev dostopa oziroma za nedostopnost raziskovalnih podatkov.

Upravičene izjeme od popolnoma odprtega dostopa do podatkov so po 50. čl. Pravilnika o doktorskem študiju UL mogoče v primeru:

• osebnih podatkov
• občutljivih podatkov
• varovanja intelektualne lastnine (npr. pri prijavi patenta)
• nerazkrivanja ogroženih področij, skupin ali vrst.

Načrtovano omejitev dostopa do podatkov je treba ustrezno utemeljiti v NRRP-ju.

Če so podatki omejeno dostopni oziroma nedostopni, morate v repozitoriju vseeno objaviti metapodatke o raziskovalnih podatkih (informacije o raziskavi, vrsti podatkov, razlogu za njihovo nedostopnost, morebitno informacijo o omejenem dostopu do njih), ki so bili ustvarjeni ali ponovno uporabljeni za potrebe doktorske disertacije.

Raziskovalne podatke morate objaviti v repozitoriju, prednostno v tujem ali slovenskem področnem podatkovnem repozitoriju, oziroma v Repozitoriju UL. Izbira repozitorija je prepuščena vam v dogovoru z mentorjem.

V Sloveniji delujeta dva področna podatkovna repozitorija:

• Arhiv družboslovnih podatkov (ADP),
• CLARIN.SI za jezikovne vire in tehnologije.

Za iskanje podatkovnih repozitorijev sta vam lahko v pomoč spletni strani re3data.org ter FAIRsharing.org.

Podatke, ki so nastali skozi celotno doktorsko raziskavo, lahko objavite v enem sklopu – torej nastane zgolj ena podatkovna objava –, ali pa delno ob objavi vsakega znanstvenega članka. Če boste delali z različnimi vrstami podatkov, lahko podatke, ki so nastali med doktorsko raziskavo, objavite v različnih repozitorijih.

Posamezni repozitoriji pogosto določajo posebne zahteve glede objave podatkov, na primer glede spremne dokumentacije z opisom raziskovalne metodologije ter glede ustreznih datotečnih formatov.

Za nekatere repozitorije je treba poleg datotek s podatki pripraviti tudi datoteko README (»preberi me«), v kateri so zbrane ključne osnovne informacije o raziskovalnih podatkih. Datoteko README lahko pripravite na različne načine, pri čemer si lahko pomagate s smernicami univerze Cornell.

Priporočamo, da se o zahtevah izbranega repozitorija pozanimate pravočasno, najbolje že pred začetkom raziskave. Več informacij o podatkovnih formatih, primernih za dolgotrajno hrambo, je na voljo na:

• https://dans.knaw.nl/en/file-formats/
• https://ukdataservice.ac.uk/learning-hub/research-data-management/format-your-data/recommended-formats/

Nekaj praktičnih napotkov za organizacijo podatkov najdete tukaj.

Izbira jezika, v katerem so podatki objavljeni v repozitoriju, je odvisna od konteksta raziskave (npr. mednarodno sodelovanje) in vrste publikacije, ki bo nastala na podlagi raziskovalnih podatkov (članek v mednarodni znanstveni reviji, doktorsko delo).

Če boste podatke shranili v Repozitorij UL, upoštevajte navodila, ki jih najdete tu.

Odločitev o tem, kateri podatki bodo objavljeni v repozitoriju (npr. tudi surovi/neobdelani), je prepuščena doktorandu in mentorju. Utemeljiti jo morate v NRRP-ju. Načeloma je treba hraniti podatke, ki omogočajo ponovljivost raziskave oz. njenih zaključkov. Preliminarne študije in preliminarna testiranja morda nimajo trajnejše vrednosti za znanost oziroma ne omogočajo ponovljivosti doktorske raziskave, vendar o tem za posamezne primere presodite vi skupaj z mentorjem. Pomembno vodilo je tudi odgovor na vprašanje, ali imajo podatki potencial za ponovno uporabo za podobne ali druge namene. Priporočamo, da v repozitoriju shranite tudi surove podatke, če je to praktično izvedljivo, vsekakor pa upoštevajte prakso znotraj svojega področja.

Pri objavi podatkov bodite pozorni na to, katere podatke lahko objavite. Če boste delali s tujimi lastniškimi podatki (npr. s podatki zasebne družbe), priporočamo, da se že pred izvedbo raziskave sklene sporazum med UL, vami in drugim subjektom, v katerem bo določeno lastništvo podatkov in morebitne omejitve pri njihovem deljenju. Če boste uporabili že dostopne raziskovalne podatke, jih ni treba ponovno objaviti v repozitoriju.

Prav tako morate pri objavi upoštevali avtorske pravice – če boste v okviru raziskave npr. ustvarjali 3D skene umetniških del, ki jih boste želeli objaviti v repozitoriju kot svoje raziskovalne podatke, se morate pred objavo pozanimati, kako je z avtorskimi pravicami, oziroma pridobiti dovoljenje imetnika avtorskih pravic za takšno objavo.

Podatke morate v repozitoriju objaviti najkasneje do končne oddaje doktorske disertacije, saj morate v disertaciji navesti, kje in kako so podatki dostopni. To storite s citiranjem njihovega trajnega identifikatorja (PID), ki ga podeli repozitorij.

Znanstvene revije ob objavi člankov običajno zahtevajo, da so sočasno dostopni tudi raziskovalni podatki, na katerih temelji članek, zato boste morali vsaj del podatkov, ki so nastali med vašo raziskavo, v repozitoriju objaviti že ob objavi vsakega članka.

Na UL deluje mreža podatkovnih svetovalcev in kontaktnih oseb za podporo ravnanju z raziskovalnimi podatki, na katere se lahko obrnete po pomoč. Pišete jim lahko na naslov raziskovalni.podatki@uni-lj.si.

Podatkovni svetovalci:

• Rektorat: koordinator dr. Matej Petrič
• Biotehniška fakulteta: dr. Tina Zorman
• Fakulteta za elektrotehniko: dr. Urša Opara Krašovec
• Filozofska fakulteta: dr. Ana Jenko Kovačič
• Fakulteta za farmacijo: Tinka Leskovec
• Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: dr. Peter Kočman
• Fakulteta za strojništvo: dr. Aleš Gosar
• Medicinska fakulteta: dr. Bojan Kverh
• Naravoslovnotehniška fakulteta: dr. Irena Sajovic
• Pedagoška fakulteta: dr. Ksenija Rivo

Kontaktne osebe:

• Ekonomska fakulteta: Matic Bradač in Jure Brešar
• Fakulteta za družbene vede: Tinka Leskovec
• Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Branko Škrinjar
• Fakulteta za matematiko in fiziko: mag. Mojca Krmelj
• Fakulteta za šport: Mira Metljak
• Pravna fakulteta: Polona Gorkič
• Veterinarska fakulteta: dr. Metka Šimundić