UL si prizadeva za vključevanje raznolikih trajnostnih vsebin v širok nabor aktivnosti in procesov, ki jih izvaja. Ob tem se v sklopu partnerskih mrež, v katerih deluje, redno pridružuje tudi novim raziskovalnim in razvojnim projektom, usmerjenim v trajnostno preobrazbo visokega šolstva.
Trajnostni razvoj kot del Strategije UL
Načelom trajnostnega razvoja ter nacionalnim in globalnim smernicam za vlaganje v vzdržno, odporno in zeleno visoko šolstvo sledi tudi Strategija UL. Strateške aktivnosti, ki jih ta opredeljuje, tako med drugim vključujejo:
-
Posodobitev študijskih programov, predmetov in obštudijskih aktivnosti, da bodo družbeno relevantni_e (npr. krepitev vsebin, povezanih s trajnostnim razvojem).
-
Spodbujanje prostovoljstva med zaposlenimi ter študenti in študentkami pri vključevanju v reševanje okoljskih in družbenih problemov.
-
Sodelovanje pri razvoju nacionalnih projektov za trajnostni razvoj družbe in gospodarstva.
-
Družbeno in okoljsko odgovorno ravnanje, ki predstavlja zgled drugim.
-
Vzpostavitev trajnostno naravnane investicijske politike.
-
Skrb za spoštovanje različnosti in načel enakosti.
-
Skrb za etično delovanje vseh.
Sodelujemo in prispevamo: partnerske mreže
Pomen sodelovanja v partnerskih mrežah
Na UL prizadevanja za trajnostno preobrazbo lastnih dejavnosti in procesov, visokega šolstva ter širše družbe med drugim uresničujemo skozi vključenost v mednarodne (raziskovalne) mreže, ki se intenzivno ukvarjajo tudi z vprašanji glede prispevka visokega šolstva k ciljem trajnostnega razvoja.
Certifikati
-
Število članic s certifikatom 'Športnikom prijazno izobraževanje'
11
UL EF, UL FDV, UL FE, UL FGG, UL FŠ, UL FU, UL FF, UL NTF, UL PEF, UL PF, UL ZF (certifikat podeljuje OKS - ZŠZ).
-
Število članic s pridobljenim certifikatom 'Demenci prijazna točka'
2
UL EF, UL FSD (certifikat podeljuje društvo Spominčica).
-
Število ustanov s pridobljenim cetrifikatom LGBT prijazno okolje
3
Certifikat je Rektoratu UL podelila Mestna občina Ljubljana leta 2022. Leta 2017 ga je prejela UL FMF, 2019 pa UL FSD.
-
UL je v sodelovanju z UL MF in UL VF pristopila k procesu pridobitve certifikata trajnostne gradnje DGNB.
Skrb za trajnostne investicije
UL je na projektih UL MF Kampus Vrazov trg in UL VF pri izvedbi projektiranja za gradnjo izobraževalne in raziskovalne infrastrukture sledila vsem trajnostnim merilom skladno z načeli certifikata trajnostne gradnje DGNB (Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen oziroma German Sustainable Building Council) in DNSH (Do No Significant Harm). To pomeni, da je upoštevala najmanj merila:
-
trajnostne rabe ter varstva vodnih in morskih virov
-
prehoda na krožno gospodarstvo
-
preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja
-
varstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov
Energetsko upravljanje UL
Energetska strategija UL je eden od ključnih dokumentov, ki spodbujajo uresničevanje prizadevanj za trajnostno preobrazbo UL. Z njo se spodbuja tudi ustrezno raziskovanje, inovacije in uravnotežen razvoj.
Z izvajanem energetske strategije želi UL postati zgled in dober primer uvajanja trajnostnega razvoja s pomočjo lastnega znanja in kompetenc. Trajnostni razvoj se vključuje v izobraževalni proces, s tem pa se spodbuja prehod iz energetske intenzivnosti, osnovane na fosilnih virih, v trajnostno naravnano univerzo in družbo, kjer je ključna uporaba obnovljivih virov in povzročanje minimalnega okoljskega odtisa. Z energetsko strategijo in učinkovitim izvajanjem ukrepov lahko postane UL referenčni primer skoraj nič energijskih stavb in nudi potrebno znanje za podporo gospodarstvu pri prehodu v nizkoogljično družbo.
Eden izmed strateških mehanizmov za doseganje ciljev energetske politike UL je tudi energetski koncept UL (UEK). Predstavlja koncept razvoja UL na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, so-proizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Za določitev izhodišč in ciljev zniževanja rabe energije za rektorat in 26 članic se je UL skladno z Energetsko strategijo UL odločila za vzpostavitev energetskega informacijskega sistema (EIS). Del EIS je energetsko knjigovodstvo (EK), ki služi za vnos in obdelavo (e-)računov o mesečnih stroških za energijo in vodo po različnih postavkah ter izdelavo različnih poročil po nivojih stavb, rabi energije, energentov, stroških in emisijah toplogrednih plinov. Podpira tudi izdelavo različnih primerjalnih analiz, ki so osnova za preverjanje podatkov in podpora za energetsko upravljanje stavb UL.
-
Poraba elektrike (UL)
26.878 MWh
Obdobje: januar - december 2024
-
Ciljna raba elektrike (UL)
25.169 MWh
Dejanska poraba je bila v letu 2024 višja od ciljne za ~6,8 %.
Obdobje: januar - december 2024
-
Poraba toplote (UL)
31.269 MWh
Obdobje: januar - december 2024
-
Ciljna raba toplote (UL)
33.448 MWh
Dejanska poraba je bila v 2024 nižja od ciljne za ~6,5 %.
Obdobje: januar - december 2024
-
Triletna povprečna raba elektrike (UL)
25.947 MWh
Obdobje: 2022-2024
-
Triletna povprečna raba toplote (UL)
34.483 MWh
Obdobje: 2022-2024
Letna poročila o energetskem knjigovodstvu UL
-
Poročila
-
Energetsko knjigovodstvo UL (2024).pdf
pdf 1.3 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2023).pdf
pdf 829 KB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2022).pdf
pdf 1.1 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2021).pdf
pdf 1.4 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2020).pdf
pdf 593 KB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2019).pdf
pdf 1.4 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2018).pdf
pdf 1 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2017).pdf
pdf 1.9 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2016).pdf
pdf 2.3 MB -
Energetsko knjigovodstvo UL (2015).pdf
pdf 5.5 MB
-
Usmeritve okolju in naravi prijaznejšega vzdrževanja zelenic v okolici stavb UL
UL je v sodelovanju z UL Biotehniško fakulteto v letu 2024 pripravila smernice naravi prijaznejših in bolj trajnostnih praks, povezanih z oskrbo zelenic. Te namreč skupaj z drevnino in grmovnicami v okolici stavb predstavljajo pomemben del zelene infrastrukture mesta in s tem priložnost za uvajanje ukrepov v smeri krepitve urbane biodiverzitete. Ključne smernice, predstavljene v dokumentu, spodbujajo:
-
spremembo režima košenj
npr. zmanjšanje števila košenj v sezoni rasti travne ruše
-
ukrepe za krepitev urbane biodiverzitete
npr. vzpostavitev otokov (t. i. cvetočih travnikov) sredi večjih zelenic; odstranjevanje invazivnih rastlin
-
zmanjšanje porabe vode, gnojil in pesticidov
npr. izogibanje rabi namakanja zelenic, zlasti ne s pitno vodo; opustitev rabe gnojil, posebej mineralnih ter fitofarmacevtskih sredstev
-
ozaveščanje javnosti
npr. primerno informiranje o aktivnostih in učinkih bolj trajnostnih praks tako na prebivalce mesta kot na prostoživeče živali in rastline