Prispevek UL k trajnostnemu razvoju

UL si prizadeva za vključevanje raznolikih trajnostnih vsebin v širok nabor aktivnosti in procesov, ki jih izvaja. Ob tem se v sklopu partnerskih mrež, v katerih deluje, redno pridružuje tudi novim raziskovalnim in razvojnim projektom, usmerjenim v trajnostno preobrazbo visokega šolstva.

Trajnostni razvoj kot del Strategije UL

Načelom trajnostnega razvoja ter nacionalnim in globalnim smernicam za vlaganje v vzdržno, odporno in zeleno visoko šolstvo sledi tudi Strategija UL. Strateške aktivnosti, ki jih ta opredeljuje, tako med drugim vključujejo:

  • Posodobitev študijskih programov, predmetov in obštudijskih aktivnosti, da bodo družbeno relevantni_e (npr. krepitev vsebin, povezanih s trajnostnim razvojem).

  • Spodbujanje prostovoljstva med zaposlenimi ter študenti in študentkami pri vključevanju v reševanje okoljskih in družbenih problemov.

  • Sodelovanje pri razvoju nacionalnih projektov za trajnostni razvoj družbe in gospodarstva.

  • Družbeno in okoljsko odgovorno ravnanje, ki predstavlja zgled drugim.

  • Vzpostavitev trajnostno naravnane investicijske politike.

  • Skrb za spoštovanje različnosti in načel enakosti.

  • Skrb za etično delovanje vseh.

pexels diva plavalaguna 6147381

Skupina za trajnostni razvoj ASTRA

Na UL smo leta 2023 ustanovili posebno interdisciplinarno akademsko skupino za trajnostni razvoj (ASTRA).

Osnovna naloga skupine je, da podaja mnenja in usmeritve pri preverjanju trajnostnih kompetenc ter uresničevanju nastajajoče trajnostne strategije in da podaja predloge za trajnostni razvoj UL.

Njen namen je pregledati trenutno stanje trajnostnih dejavnosti in praks na UL ter pripraviti smernice za njihovo nadgradnjo. V procesu revizije vsakodnevnega poslovanja UL ASTRA sledi načelom ciljev trajnostnega razvoja ZN (ang. SDG).

Sodelujemo in prispevamo: partnerske mreže

Pomen sodelovanja v partnerskih mrežah

Na UL prizadevanja za trajnostno preobrazbo lastnih dejavnosti in procesov, visokega šolstva ter širše družbe med drugim uresničujemo skozi vključenost v mednarodne (raziskovalne) mreže, ki se intenzivno ukvarjajo tudi z vprašanji glede prispevka visokega šolstva k ciljem trajnostnega razvoja.

EUTOPIA

UL kot članica zveze univerz EUTOPIA sodeluje pri pripravi projekta EUTOPIA MORE. Njegov namen je med drugim vzpostavitev okvira in strateških smernic za (skupno) institucionalno preoblikovanje članic zveze ter njenih partnerskih institucij skladno z načeli trajnostnega razvoja.

The Guild

UL je tudi članica mreže univerz The Guild in v okviru te aktivno sodeluje v delovni skupini za trajnostnost (ang. Sustainability Working Group).

EUA

UL je polnopravna članica Evropskega združenja univerz (EUA), ki je zelo aktivno na področju priprave novih smernic in priporočil za doseganje trajnostne preobrazbe visokega šolstva.

Certifikati

  • Število članic s certifikatom 'Športnikom prijazno izobraževanje'

    11

    UL EF, UL FDV, UL FE, UL FGG, UL FŠ, UL FU, UL FF, UL NTF, UL PEF, UL PF, UL ZF (certifikat podeljuje OKS - ZŠZ).

  • Število članic s pridobljenim certifikatom 'Demenci prijazna točka'

    2

    UL EF, UL FSD (certifikat podeljuje društvo Spominčica).

  • Število ustanov s pridobljenim cetrifikatom LGBT prijazno okolje

    3

    Certifikat je Rektoratu UL podelila Mestna občina Ljubljana leta 2022. Leta 2017 ga je prejela UL FMF, 2019 pa UL FSD.

  • UL je v sodelovanju z UL MF in UL VF pristopila k procesu pridobitve certifikata trajnostne gradnje DGNB.

Skrb za trajnostne investicije

UL je na projektih UL MF Kampus Vrazov trg in UL VF pri izvedbi projektiranja za gradnjo izobraževalne in raziskovalne infrastrukture sledila vsem trajnostnim merilom skladno z načeli certifikata trajnostne gradnje DGNB (Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen oziroma German Sustainable Building Council) in DNSH (Do No Significant Harm). To pomeni, da je upoštevala najmanj merila:

  • trajnostne rabe ter varstva vodnih in morskih virov

  • prehoda na krožno gospodarstvo

  • preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja

  • varstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov

pexels lars mai 5094899

Proces DGNB certificiranja zajema pripravo analize življenjskega cikla (ang. life cycle analyis – LCA), s katero se pridobi informacije o vplivu stavbe in njenih posameznih delov na okolje. Slednja omogoča v procesu načrtovanja in gradnje tudi iskanje in izbiro okolju bolj prijaznih rešitev ob upoštevanju širokega nabora različnih vplivov.

V projektni fazi je tako mogoče z ustreznimi rešitvami, kot so pasivno senčenje, orientacija stavbe, zelene strehe, ukrepi za varčevanje z vodo in izbira rešitev za optimalno čiščenje, poskrbeti, da bodo stavbe kar se da dobro pripravljene na posledice podnebnih sprememb. Skrbna izbira gradbenih materialov (s čim manjšim okoljskim odtisom) in načrtovanje ponovne uporabe uporabljenih materialov sta ključna poudarka v procesu DGNB vrednotenja novih stavb. S tem se spodbuja proizvajalce gradbenih materialov, da v svoje procese uvajajo čim več surovin, ki prihajajo iz procesa razgradnje – recikliranja.

Ukrepi za preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja so vključeni v projekt za izvedbo del in v okviru tega v načrt gradbišča. Pri uvedbi izvajalcev gradbenih del v delo bodo izvajalci seznanjeni z ukrepi za preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja v času gradnje.

UL načrtuje tudi cerftificiranje novogradenj, ki so trenutno v fazi arhitekturnih natečajev in načrtovanja (UL FS, UL FFA, UL MF Kampus Zaloška, UL ALUO in druge).

Energetsko upravljanje UL

Energetska strategija UL je eden od ključnih dokumentov, ki spodbujajo uresničevanje prizadevanj za trajnostno preobrazbo UL. Z njo se spodbuja tudi ustrezno raziskovanje, inovacije in uravnotežen razvoj.

Z izvajanem energetske strategije želi UL postati zgled in dober primer uvajanja trajnostnega razvoja s pomočjo lastnega znanja in kompetenc. Trajnostni razvoj se vključuje v izobraževalni proces, s tem pa se spodbuja prehod iz energetske intenzivnosti, osnovane na fosilnih virih, v trajnostno naravnano univerzo in družbo, kjer je ključna uporaba obnovljivih virov in povzročanje minimalnega okoljskega odtisa. Z energetsko strategijo in učinkovitim izvajanjem ukrepov lahko postane UL referenčni primer skoraj nič energijskih stavb in nudi potrebno znanje za podporo gospodarstvu pri prehodu v nizkoogljično družbo.

Eden izmed strateških mehanizmov za doseganje ciljev energetske politike UL je tudi energetski koncept UL (UEK). Predstavlja koncept razvoja UL na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, so-proizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije. 

Za določitev izhodišč in ciljev zniževanja rabe energije za rektorat in 26 članic se je UL skladno z Energetsko strategijo UL odločila za vzpostavitev energetskega informacijskega sistema (EIS). Del EIS je energetsko knjigovodstvo (EK), ki služi za vnos in obdelavo (e-)računov o mesečnih stroških za energijo in vodo po različnih postavkah ter izdelavo različnih poročil po nivojih stavb, rabi energije, energentov, stroških in emisijah toplogrednih plinov. Podpira tudi izdelavo različnih primerjalnih analiz, ki so osnova za preverjanje podatkov in podpora za energetsko upravljanje stavb UL. 

  • Poraba elektrike (UL)

    25.725 MWh

    Obdobje: januar - december 2023

  • Ciljna raba elektrike (UL)

    24.933 MWh

    Dejanska poraba je bila v letu 2023 višja od ciljne za ~3,2 %.

    Obdobje: januar - december 2023

  • Poraba toplote (UL)

    30.658 MWh

    Obdobje: januar - december 2023

  • Ciljna raba toplote (UL)

    33.262 MWh

    Dejanska poraba je bila v 2023 nižja od ciljne za ~7,8 %.

    Obdobje: januar - december 2023

  • Triletna povprečna raba elektrike (UL)

    25.704 MW

    Obdobje: 2021-2023

  • Triletna povprečna raba toplote (UL)

    34.291 MWh

    Obdobje: 2021-2023

Letna poročila o energetskem knjigovodstvu UL

Usmeritve okolju in naravi prijaznejšega vzdrževanja zelenic v okolici stavb UL

UL je v sodelovanju z UL Biotehniško fakulteto v letu 2024 pripravila smernice naravi prijaznejših in bolj trajnostnih praks, povezanih z oskrbo zelenic. Te namreč skupaj z drevnino in grmovnicami v okolici stavb predstavljajo pomemben del zelene infrastrukture mesta in s tem priložnost za uvajanje ukrepov v smeri krepitve urbane biodiverzitete. Ključne smernice, predstavljene v dokumentu, spodbujajo:

  • spremembo režima košenj

    npr. zmanjšanje števila košenj v sezoni rasti travne ruše

  • ukrepe za krepitev urbane biodiverzitete

    npr. vzpostavitev otokov (t. i. cvetočih travnikov) sredi večjih zelenic; odstranjevanje invazivnih rastlin

  • zmanjšanje porabe vode, gnojil in pesticidov

    npr. izogibanje rabi namakanja zelenic, zlasti ne s pitno vodo; opustitev rabe gnojil, posebej mineralnih ter fitofarmacevtskih sredstev

  • ozaveščanje javnosti

    npr. primerno informiranje o aktivnostih in učinkih bolj trajnostnih praks tako na prebivalce mesta kot na prostoživeče živali in rastline

Dokument s smernicami