April 2024

Gustav Gnamuš
           IN MEMORIAM

Besede, ki jih izgovarjam, so tukaj, ker je stvarnost ponovno kruto pokazala, da življenje ne ponuja niti udobnega niti varnega zatočišča. Zadnji dnevi so bili za Gustava votlo odštevan čas. Bilo je preveč. Preveč krhkosti je grizlo kosti.

Res je … vsi bi hoteli grižljaj hruškastih stegen večnosti, nasloniti lica na njene pajčevinaste žile, hoteli bi neubrano šepetati, da bi bili bežno uslišani. A smrt ni brez imena in vsi, brez razlike, srkamo njen rdeč pepel.

Ostal nam je zgolj pičlo odmerjen odmev besed. Zven besed, ki ga poskušajo priklicati nazaj, a se nezmotljivo zaletijo v spodletel poskus.

Gustav Gnamuš je v slovensko slikarsko naracijo vstopil v drugi polovici 20. stoletja z generacijo visokega modernizma in tako imenovanim abstraktnim slikarstvom. Generacijo, ki je polje abstraktne slike za slovenski prostor identificirala, so zaznamovali preboji v nova razmerja, preizkušanje kapacitet /mej in čas preloma intersubjektivnih pojmovanjih. Gnamuševa spoznavna oporišča so za slednje predstavljala nujno orientacijsko orodje.

Slikarstvo se zmeraj formira kot pokrajina trenj, ki s prosevanjem antagonizmov pulzira in oblikuje zdrs v tkivo opozicij. Njegovi slikarski odgovori na slednje so bili prežeti s čutno inteligenco, lucidno preciznostjo in brez kompromisov, intuitivno ostri. Gnamuš je v nasprotju s tistim, kar se je kazalo kot brezpredmetno, v slikarstvu stvarem ontološko lociral konkreten element. Vidik, ki mu je znal vzpostavit telo in teritorij. Brez njegovih del bi bila zapuščina slovenskega slikarstva pusta pokrajina. Dediščina, ki je zapisana v slikah in izven njih.

Dragi bralec in dragi prijatelj,

o Gustavu govorim z glasom, ki ga ne sliši. Glas, ki ga poskuša obuditi v prisotnost. A iz krute čeljusti smrti proseva le žalost.

Ostali smo tisti, ki v njih pustoši občutek, ki ne ve ničesar o povratku. Zanj ne obstajajo meje ali rob. Občutek, za katerega ni zidov, ne pregrad in ne vek. Občutek nemega glasu, v katerega je pripeto žalovanje brez ločnice in brez umika.

Smrt se v reko življenja potaplja kot lovilec s ostrim klešči.  Na obalo prinese plen in življenje ostane globoko pod vodo utišan ulov.

Dragi Gustav. Karizmi, v kateri si bil edinstven, je botrovala krepost pronicljivega uma, iskrenost, ki ne pozna norm, in razsežnost človeškega duha, prežeta z intuitivno inteligenco, ki jo premorejo v umetnosti le redki.

Zenovski modreci pravijo, da pustiti za sabo spomin ni enako, kot pustiti za sabo sled. Med nami te ni več … a za tabo bo ostal neizpodbiten zaris človeškosti, modrost lucidnega humorja, značajski utrip in tisti neizrekljiv glas srca … duh, ki ga tudi smrt ne bo uspela ukrotiti.

 – Prof. mmag. Ksenija Čerče, UL ALUO

ŽALNA SEJA: V slovo kolegu in prijatelju sklicujemo žalno sejo v sredo, 8. maja 2024, ob 12. uri, na UL ALUO, Erjavčeva cesta 23, v predavalnici 7.

V zadnjih letih sem Igorja Ozima obiskoval v Salzburgu. Bil je že zelo oslabel, a vedno, kadar sem spoštovanega profesorja in dobrega prijatelja vprašal, kako mu gre, je odgovoril: "Zelo dobro!" Vse življenje je živel špartansko, disciplinirano, zavzeto za svoj poklic in za svoje učence. Ostal je skromen. Na srečo je imel ob sebi svojo ljubečo ženo Wonji, ki je zanj ves čas ganljivo skrbela ...

Moja povezanost z Igorjem Ozimom se je pričela v 50-ih letih. Že takrat je imela Ljubljana izredno živahno glasbeno življenje. Veliki umetniki iz vsega sveta so koncertirali na odru Slovenske filharmonije, saj Cankarjevega doma še ni bilo. Med njimi je izstopal Igor Ozim, najpomembnejši violinist v takratnem jugoslovanskem prostoru. Tedaj je ravno zaključil študij v Londonu, zmagal na dveh pomembnih violinskih tekmovanjih (Carl Flesch v Londonu in ARD v Münchnu) in začel intenzivno koncertirati po vseh kontinentih. Postal je moj violinski idol!

Nekaj let kasneje se mi je izpolnila sanjska želja. Sprejel me je v svoj razred na Hochschule für Musik v Kölnu. Kakšna sreča in privilegij!

Po končanem študiju sem postal njegov asistent in kasneje njegov kolega v violinskem oddelku te iste šole.

Pedagoška pot Igorja Ozima se je začela v zgodnjih 60-ih na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je ostal dve leti. Še zelo mlad je nastopil mesto profesorja na Visoki šoli v Kölnu. Pripovedoval mi je, kako ga je takrat v dvigalu neki študent nagovoril z vprašanjem: "Ali veš, v kateri sobi poučuje prof. Ozim?"  Imel ga je za študenta. Poučeval je še v Bernu, na Dunaju in nazadnje v Salzburgu.

Igor Ozim je poleg poučevanja tudi redno koncertiral. Igral je s svetovno znanimiorkestri: Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC orkester, Varšavska filharmonija. Posnel je skoraj vsa najpomembnejša dela violinske literature. Na lekcijah nas je inspiriral s svojim živahnim in spontanim igranjem, čudovitim tonom in z enkratnim obvladanjem inštrumenta.

Za njegovo pedagoško delo je bila posebej značilna sposobnost lastne analize, zavedanja, kaj dela, kako igra in zakaj tako igra. Tudi učence je kot z rentgenom opazoval, videl tako njihove močne strani kot šibkosti, ter jim dajal jasne napotke. Naučil jih je, da so bili po končanem študiju sposobni samostojnega razmišljanja. Ozimova sposobnost analize se je nanašala tako na obvladanje inštrumenta, kot tudi na interpretacijske zahteve določene kompozicije  – tudi na osnovi harmonske analize in upoštevanja slogovnih zakonitosti. Nikoli nisem pri violinskih pedagogih doživel takega ravnovesja in globokega poznavanja obeh področij, ki se sicer med seboj tesno prepletata in tvorita v njegovem primeru zaključeno celoto. 

V repertoarju ni bilo težišča. Njegova razmišljanja in njegov stalni razvoj, posebno napodročju nam bolj odmaknjene baročne glasbe, so name napravila globok vtis. Občudovanja vredna je bila njegova odprtost za sveže ideje. V času, ko sem bil njegov asistent, je širokogrudno prevzel tudi nekaj metodičnih pristopov, ki sem jih prinesel s predhodnega študija v ZDA. Včasih me je prosil, naj ga opazujem, kako igra npr. akorde in mu opišem, kako jih konkretno izvaja.

Ukvarjal se je z vsemi slogovnimi obdobji in si do konca svojih dni prizadeval, da bi svoje znanje še poglobil. Veliko pozornosti je posvečal tudi sodobni glasbi in izdal učbenik o izvajanju sodobne glasbe na violini. Mnogo komponistov, slovenskih (med drugimi  Krek, Lipovšek, Matičič, Petrič) in tujih, mu je posvetilo svoja dela.

V Ozimovih zgodnjih letih, v času mojega študija in asistence, sem občutil močan pritisk njegovih pričakovanj. Kadar se je vrnil s kake turneje ali tekmovanja (bil je član komisij vseh najpomembnejših mednarodnih violinskih tekmovanj), se mi je zdel še posebno strog, saj je vedel, kako zahtevno je igranje pred publiko. Sčasoma je postal bolj širokogruden in razumevajoč, vedno pa se je pri njem čutila osebnost odrskega umetnika. Njegove besede in igra so bile še posebej žive, kadar so bili navzočiposlušalci v učilnici ali na poletnih mojstrskih šolah. To so bile močne predstave velikega umetnika.

Očitno je pri poučevanju užival. Na lekcijah se je brezmejno razdajal. Bile so poln humorja in prispodob. Kadar je kdo neenakomerno zaigral hitre note, je rekel: "To je, kakor da bi vrgel krompir v skledo!" Ena od njegovih učenk, solistka svetovnega slovesa Patricija Kopatchinskaja se spominja: "Patricija, ne moreš vreči toliko barv naenkrat na platno in potem še preko roba! Drži se najmanj okvirja slike. Nihče tega ne bo odkupil." Ali – "Ne moreš dvigniti noge pri vsakem drevesu!" Pa praktični napotek: "Spomniti se moraš, kje so težave, kako jih premostiti in v razburljivosti koncerta, kot mora voznik na cesti pri visoki hitrosti, s hladno glavo, zavestno paziti na vse cestne znake." 

Vzgojil je več generacij izvrstnih violinistov, solistov, koncertnih mojstrov v vodilnih orkestrih in pedagogov na visokih šolah po vsem svetu. Kar osem violinistov igra ali je igralo v Orkestru Berlinske filharmonije. Med aktualno šestimi profesorji violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani jih je kar pet neposredno ali posredno iz njegove violinske šole. Še edini, ki ne izhaja iz Ozimove šole, se je pri njemu izpopolnjeval in je njegov oboževalec.

Igor Ozim, slovenski violinist, eden nesmrtnikov, častni doktor Univerze v Ljubljani je umrl v Salzburgu v 93. letu starosti. Do svojega 85. leta je poučeval s polno močjo. Njegovi učenci si nismo mogli predstavljati, da bi ta nadvse vitalni človek lahko kdaj omagal. Njegovo zapuščino bomo s hvaležnostjo ohranjali.

 – Prof. Gorjan Košuta, UL AG

ŽALNA SLOVESNOST: V spomin na pokojnega Igorja Ozima, častnega doktorja Univerze v Ljubljani, sklicujemo žalno slovesnost v petek, 10. maja 2024, ob 14. uri, na UL AG, Kongresni trg 1, v Betettovi dvorani.

Univerza v Ljubljani objavlja razpis za vpis v 22 doktorskih študijskih programov v študijskem letu 2024/2025.

V tem študijskem letu bo prvič razpisan interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost, ki je novost v slovenskem visokošolskem prostoru.

Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (koordinatorica), Akademije za glasbo in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki se izvaja v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Fakulteto za arhitekturo ter Naravoslovnotehniško fakulteto, traja 4 leta in obsega 240 kreditnih točk.

Je analogen tretjestopenjskemu izobraževanju na področju znanosti in z njim enakovreden. S področjem znanosti ga povezuje stopnja sistematičnosti, zahtevnosti in ustvarjalnosti, od njega pa ga ločijo vsebinski, metodološki, edukativni in evalvacijski vidiki študija. Pomemben skupni imenovalec obeh modalitet tretjestopenjskega izobraževanja je vidik raziskovalnosti, saj je tudi tretjestopenjski izobraževalni program na področju umetnosti v temelju zasnovan in voden raziskovalno.

Predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo drugostopenjskega študija, katerega osrednji del je umetniško raziskovanje in oblikovanje vrhunsko usposobljenih umetnikov različnih področij. Učni izidi interdisciplinarnega doktorskega študija Umetnost se kažejo v vrhunsko usposobljenih umetnikih (na umetniški in teoretski ravni), kompetentnih za mednarodno primerljivo umetniško prakso na izbranem področju.

Pevke in pevci APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani so pod zborovodstvom Rahele Durič Barić na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem v mariborski dvorani Union osvojil prvo, zlato mesto!

Z 92,7 doseženimi točkami so dokazali svojo neizmerno strast do glasbe, ob tem pa prejeli tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe Tu ne cede malis.

“Hvala vsem za podporo in navijanje. Neizmerno smo veseli, da je bil naš trud poplačan. Ponosni smo na našo uvrstitev in se veselimo priložnosti, ki nam jih bo zmaga prinesla v prihodnosti. Posebej se zahvaljujemo tudi naši dragi dirigentki Raheli Durič Barić, ki je zaslužna, za naš zbor raste in se razvija,” so sporočili.

Pevske zasedbe je ocenjevala petčlanska mednarodna žirija pod vodstvom Urše Lah Rasmussen. Na tekmovanju, ki ga pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Maribor, se je predstavilo 20 zborovskih zasedb s skupno preko 600 pevkami in pevci. Bienalno tekmovanje v Mariboru se odvija že več kot 50 let in se izmenjuje z mednarodnim zborovskim tekmovanjem Gallus.

Pevkam, pevcem in njihovi zborovodkinji iz srca čestitamo!

25. marca 2024 je priznana ameriška založba Graphis iz New Yorka razglasila letošnje nagrajence enega največjih svetovnih študentskih oblikovalskih natečajev NEW TALENT ANNUAL. Med njimi so ponovno, že osmo leto zapored, študentke in študenti Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Strahinja Jovanović, absolvent magistrskega študija grafičnega oblikovanja, je za delo Microgreens Calendar, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka, prejel zlato nagrado (New Talent Annual 2024 Gold Award) v kategoriji oblikovanja koledarjev, za delo Infinity: From Before, ki je nastalo pod mentorstvom doc. mag. Andreja Kamnika, pa je prejel srebrno nagrado (New Talent Annual 2024 Silver Award) v kategoriji oblikovanja animacije.

Častni omembi (New Talent Annual 2024 Honorable Mentions) sta prejeli dve naši študentki, prav tako absolventki magistrskega študija grafičnega oblikovanja:

• Tina Dernovšek za delo Spacial Interpretation of Srečko Kosovel's constructive poem Kons, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, v kategoriji spominskega oblikovanja;
• Nia Gombač za delo Unemployed, prav tako pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, v kategoriji oblikovanja plakata.

Nagrajencu in nagrajenkama iskreno čestitamo!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

10. aprila 2024 se je odvila slovesna podelitev državne nagrade Riharda Jakopiča, odbor za katero je sestavljen iz predstavnic_kov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), Moderne galerije (MG+MSUM), Slovenskega društva likovnih kritikov (SDLK) in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Nagrado za življenjsko delo je kot ena redkih umetnic in ilustratork prejela Ančka Gošnik Godec. Nagrado je prejel Jurij Kalan in priznanji Tina Konec ter Đejmi Hadrović.

Ančka Gošnik Godec se je rodila 5. junija 1927 v Celju. V Gradcu je zaključila srednjo šolo za oblikovanje. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi podiplomski študij grafike pri Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu. Ves življenjski opus je posvetila ilustraciji. Živi in ustvarja v Ljubljani in Bohinju.

Jurij Kalan se je rodil leta 1961 v Kranju. Leta 1990 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo pri prof. Metki Krašovec. Je likovni umetnik slikar, katerega osrednja tematika je skoncentrirana v figuralnem slikarstvu. Predstavil se je na več samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in dela v Ljubljani.

Tina Konec je bila leta 1992 rojena v Mariboru. Iz slikarstva je diplomirala leta 2015 na ALUO Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2019 zaključila magistrski študij slikarstva in leta 2020 še doktorski študij humanistike in družboslovja. Njeno ustvarjalno delo temelji na snovanju narave in raziskovanju likovnega medija s poudarkom na risbi kot izraznemu sredstvu. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Đejmi Hadrović se je leta 1988 rodila v Trbovljah. Diplomirala je na primorski Fakulteti za humanistične študije, magistrirala je na Univerzi za umetnost in oblikovanje v avstrijskem Linzu in nazadnje zaključila doktorat na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je sodobna mednarodno priznana umetnica, ki v svoje delo vključuje kratke filme, fotografijo, performans in instalacije.

Vsem prejemnikom nagrad iskreno čestitamo!

Razstava letošnjih nagrajenk in nagrajenca je v Galeriji ZDSLU na ogled do 3. maja 2024.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Beton je eden izmed materialov, s katerim so arhitekti v prvi polovici 20. stoletja soustvarjali moderno družbo. Zaradi razmeroma preproste izvedbe in široke dostopnosti surovin, ki jih vsebuje, so z njim gradili skoraj povsod po svetu. Beton je v arhitekturi danes splošno prisoten, pri oblikovanju pa se ne pojavlja pogosto, kar je bilo izhodišče na študentski oblikovalski delavnici Doma z betonom (2020‒2021) in Beton 2.0 (2022‒2023). Nastali sta v partnerstvu z Alpacem Cementom in tehnološkim podjetjem Zevnik Lab.

Med obema delavnicama so študentje raziskovali različne metode izvedbe betonskih objektov (od preprostih in »primitivnih« do visokotehnoloških), ki vplivajo na različne značaje izdelkov. Na razstavi je predstavljen izbor od nastalih 31 oblikovalskih zasnov.

Delavnica Doma z betonom raziskuje potenciale betona kot taktilnega materiala manjših, vsakdanjih predmetov, ki kolonizirajo dom. Serijo produktov sestavljajo svetila, posode, družabne igre, šahovski komplet, obešalnik in niše za shranjevanje, ki v interakciji z različnimi vsakdanjimi predmeti lahko dajejo domu nov specifičen značaj. Izhodišče delavnice Beton 2.0 je bilo raziskovanje lastnosti betona in njegove produkcije. Nastali so betonski objekti, ki lahko kot urbana oprema poselijo različne zunanje prostore.

Doma z betonom

Demonstratorja: Sara Remec, Andraž Tufegdžić

Študentje: Sara Bogičević, Lara Jana Gabrijel, Ana Jerman, Eva Lasič, Medina Leković, Ajda Lukman, Eva Lupše, Vanesa Maček, Živa Mali, Meta Marc, Hana Mihelčić, Filip Mikuž, Aleksandar Mišković, Lovre Mohorič, Zala Mrak, Anže Muršak, Neža Napret, Iza Oblak, Sara Remec, Isidora Stojkovska, Andraž Tufegdžić

Beton 2.0

Demonstratorji: Ana Jerman, Iza Oblak, Andraž Tufegdžić

Študentje: Matic Barlovič, Tinkara Bizjan, Anton Jakob Bonča, Rok Božić, Martin Debeljak, Gašper Grebenšek, Luka Korošec, Pavlina Košir, Fedja Kovič, Bor Kračun Pižmoht, Klara Barbara Krajnc, Miha Kramberger, Tina Krebelj, Ana Kremesec Mrkalj, Nina Kresnik, Kaja Križaj, Luka Kvasnik, Erazem Lapajne, Zoja Leskovšek, Deni Mihelj, Aleksandar Mišković, Lovre Mohorič, Klemen Mraz, Neža Napret, Iza Oblak, Benjamin Ocvirk, Eva Petruna, Aina Radovan, Josipa Regović, Lucija Ritoša, Ana Marija Snoj, Tit Vrhunec, Zala Vučko, Blaž Zupančič, Nika Žigon

Mentorji: prof. mag. Vasa J. Perović, asist. Anja Vidic, dr. Jure Grohar

Pobudnik delavnic: Alpacem Cement

Izvedba produktov in tehnična podpora: Zevnik Lab

Produkcija: UL FA

Kurator Male galerije BS: Vladimir Vidmar

Razstava je na ogled do 16. maja 2024, Mala galerija BS je odprta od torka do sobote med 11. in 19. uro.

Zakaj ne smemo pozabiti na umetniško raziskovanje? Kaj vse zajema raziskovanje v umetnosti? Kakšne so izkušnje raziskovanja v umetnosti iz tujine?

Z letošnjim letom se tudi Slovenija postavlja na zemljevid držav, ki umetniškemu raziskovanju omogočajo enakovredno obravnavo kot vsem drugim znanstvenim (interdisciplinarnim) doktorskim študijskim programom.

Na Alumniteki smo se pogovarjali o položaju raziskovanja v umetnosti. Tako znanost kot tudi umetnost povezuje radovednost, želja po odkrivanju še neraziskanih področij. O tem, zakaj je pomembno gojiti tudi raziskovanje na področju umetnosti sta spregovorili alumni, ki sta doktorat umetnosti pridobili v tujini. Povedali sta, da v Evropi obstaja okoli 280 šol, ki ponujajo umetniški doktorat, da je končni rezultat umetniškega raziskovanja umetniški izdelek ter da je za umetniško raziskovanje značilno, da do novega uvida lahko pridemo le prek umetniškega ustvarjanja.

O raziskovanju v umetnosti so se z nami pogovarjali doc. dr. Polonca Lovšin, izr. prof. dr. Barbara Predan, prof. Sašo Sedlaček in dr. Apolonija Šušteršič.

– Zala Simčič, Mreža klubov alumnov: alumni UL

V petek, 19. aprila 2024, je v sklopu 38. Slovenskih glasbenih dni na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) potekal prvi mednarodni študentski simpozij, ki ga je vodila asist. dr. Tjaša Ribizel Popič, zbrane pa je nagovorila tudi prodekanja za znanstveno in umetniško dejavnost UL AG prof. dr. Karolina Šantl Zupan. Pod naslovom Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim je svoje prispevke predstavila mlajša generacija mednarodnih glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, glasbenih pedagogov in muzikologov, sodelovali pa so tudi študentke in študentje ter alumni UL AG, ki so z različnih vidikov proučevali poseben presek raziskovanja, ustvarjanja in poustvarjanja, ki se v glasbi edinstveno prepletajo.

– Jakob Barbo, UL AG

V sklopu Festivala hrane za možgane, niza interdisciplinarnih dogodkov, ki ga je organizirala Univerza v Ljubljani (UL), se je 23. aprila 2024 na panojih pred rektoratom UL na Kongresnem trgu odprla razstava Trajnostni vidik (pre)hrane na UL ALUO.

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) je leta 2021 pristopila h globalni pobudi univerz za delovanje k prehodu v brezogljični svet in se zavzela za dosego ogljične nevtralnosti ustanove do leta 2050. Naši konkretni koraki k trajnosti med drugim vključujejo zmanjševanje negativnih okoljskih vplivov, povzročenih z vsakodnevnimi prehranskimi navadami (na primer ukinitev plastičnih lončkov v akademijskih avtomatih za tople napitke ali trajnostna produkcija pogostitev na obrazstavnih dogodkih), ter spodbujanje trajnostnih študentskih projektov na področju odpadne hrane (na primer predelava kavnega odpada v substrat za gobe ali konzerviranje zavržene hrane s tehniko sušenja po zgledu naših prednikov). Pričujoča razstava predstavlja izbor tovrstnih dobrih praks na UL ALUO.

Avtorice in avtorji predstavljenih projektov: Urša del Cott, Tina Dernovšek, Maruša Dolinar, Žan Girandon, Pia Groleger, Maja Jenko, Julija Karas, Maša Kralj, Mojca Krivec, Emilija Meserko, Andrija Mihailovič, Tjaša Mužina, Luka Pleskovič, Eva Popit, Irina Pozdorovkina, Simon Rozman, Anna Sangawa Hmeljak, Lukas Schawnted de Lima, Urban Šelj, Magdalena Štibohar, Ana Topole in Anže Zajc

Izbor in urejanje besedil: Pia Groleger

Grafično oblikovanje: Jovana Đukić

Lektura: Jezikovna zadruga Soglasnik

Organizacija: UL ALUO

Razstava je na ogled do druge polovice maja.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (KOTO UL NTF) je 24. aprila 2024 v Centru Rog organizirala izmenjevalnico oblačil PRINESI // ODNESI. S tem dogodkom se je pridružila desetemu Tednu modne revolucije (Fashion Revolution Week), ki  je vključeval različne dogodke po celem svetu. Globalno gibanje Fashion Revolution, ki vsako leto  v spomin in kot opomin na tragični dogodek, ko se je porušila tovarna Rana Plaza v Bangladešu in pod seboj pokopala več kot 1100 ljudi, organizira Fashion Revolution Week, ki v ospredje postavlja nujnost sprememb v modni in tekstilni industriji.  

Izmenjevalnica oblačil je vključevala kampanjo ozaveščanja in izmenjavo oblačil, ki so še uporabna, a jih ne nosimo več. Z izmenjavo smo oblačila vključili v ponovni tok uporabe ter podprli bolj trajnostne pristope v modi in oblačenju.

Na dogodku so sodelovali tudi slovenske modne oblikovalke in oblikovalci ter blagovne znamke s svojimi dizajnerskimi oblačili. Sodelujoči oblikovalci/blagovne znamke: Akultura Alenka Globočnik, Almira Sadar, Ana Jelinič, Anselma, Barbara Vrbančič, Cliché Jelena Pirkmajer, Elena Fajt, Jelena Proković, Jona Bedjanec, Just A Corpse, Maja Štamol, Medle brand, MilaKrasna, Mila.Vert, Mojca Celin Princip, Monika Colja, Nejc Šubic, Nataša Hrupič, Nataša Peršuh, Nika Ravnik, Petja Zorec, Sanija Reja, Sara Valenci, Sofijanogard, Sonja Tomič, Studio Draž, Tanja Zorn Grželj, Tina Princ Things I Miss.

Izmenjevalnica oblačil PRINESI // ODNESI je del projekta TRAJNOST-NA-KOTO, ki vključuje različne aktivnosti z namenom vključevanja in ozaveščanja širše javnosti o pomenu trajnosti v modi in na področju tekstilnega ustvarjanja. 

– Prof. Elena Fajt, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

V petek, 5. aprila 2024, je v Tartinijevi hiši v Piranu, prostorih Italijanske skupnosti »Giuseppe Tartini« Piran, potekala predstavitev rezultatov študentske pilotne delavnice za ureditev vrtov pod stolnico v Piranu.

Pred letom dni smo se na Oddelku za krajinsko arhitekturo odzvali povabilu Krajevne skupnosti Piran, da raziščemo možnosti preureditve degradiranega pobočja pod stolnico v skupnostne vrtove. Poleg nujnih statičnih utrditev in rekonstrukcije delov podpornega zidu pod stolnico, po potrebna obnova lepega števila suhozidov, ki podpirajo terase in so v zelo slabem stanju. Območje, ki je bilo leta zanemarjano in je zato tudi statično nestabilno in nevarno, območje, na katerem so vidne posledice prisvajanja skupnega prostora, napačnih rab, parcialnih planskih odločitev (npr. pasji park) in podobno, pa vendar predstavlja velikanski potencial tako z vidika bogatenja mestne krajine kot  z vidika vpeljave ukrepov za večjo podnebno odpornost mesta.

Ob obisku terena 18. 4. 2023 so se študentje sestali tudi s Cécilom Muelenbergom z ZRC Koper, Mediteranskega inštituta za okoljske študije, ki se v okviru projekta SCORE, v katerega je Občina Piran vključena kot vzorčna občina za razvoj načrta za prilagajanje mesta podnebnim spremembam, ukvarja z obnovo suhozidov pod oboki in je prenovo vrtov prepoznal kot smiselno nadaljevanje, saj je obnova teras lahko eden od ukrepov za zadrževanje padavinske vode.

Študenti so tako s pomočjo asist. dr. Marka Dobriloviča zbrali in izbrali sonaravne rešitve za nevarnosti, ki Piranu pretijo zaradi podnebnih sprememb, zlasti zaradi vse več vse bolj neenakomerno razporejenih ekstremnih padavin, kar preprosto pomeni preveč ali premalo vode. Prav zaradi nuje po statični utrditvi, ki zahteva rušenje in ponovno pozidavo zidov, bi prenova območja v mestne vrtove – poleg drugih dobrobiti, ki jih ti nudijo meščanom - lahko služila tudi temu, da bi vodo, kadar je je preveč, zadržali in jo uporabljali takrat, kadar je bo v mestu premalo. Med temu namenjene pomembne sonaravne rešitve sodijo naslednje: izdatna ozelenitev, strukture za senco, prepustne utrjene površine, kotanje oziroma jarki za zadrževanje padavinske vode, zalogovniki (cisterne), filtracijski pasovi in druge, te pa smo v studiu, ki ga vodiva z asist. Nejcem Florjancem uporabili za snovanje mestnih vrtov.

Študenti so tako v dobrih dveh mesecih pregledali teren, opravili  analize in podali nekaj predlogov za ureditev vrste mestnih vrtov s socialno, utilitarno in ekološko vlogo. Vrtovi, različni po primarnih funkcijah oziroma poudarkih, se, zloženi v celoto in postavljeni v prostorski in družbenokulturni kontekst, med seboj dopolnjujejo predvsem glede potenciala, ki ga imajo za vzpostavljanje in ohranjanje skupnosti. Študenti so pri raziskovanju možnosti upoštevali raznolike skupine ljudi, dinamiko obremenitev prostora preko leta, ki izrazito niha med zimo in poletjem, razmerja med zasebnim in javnim ter nenazadnje bogato kulturno dediščino Pirana in njegovega kulturnega in krajinskega zaledja. Še posebej pozorni so bili na dediščino prostora pod cerkvijo in njegove simbolne vloge, pomembne za ohranjanje in razvijanje krajevne identitete. Med sodobne sonaravne rešitve za Piran bi prav zaradi slednje nujno sodila tudi obnova in reaktivacija historičnih cistern in vodnjakov.

Prve rezultate delavnice smo 4. 7. 2023 pri nas na fakulteti predstavili podžupanji ga. Manueli Rojec in vodji sektorja javnih storitev Javnega podjetja Okolje Piran, ga. Sandri Loboda. Tokratne predstavitve v Tartrinijevi hiši so se poleg njiju in krajanov Krajevne skupnosti Piran udeležili še Matjaž Kljun, raziskovalec na ZRC Koper in sodelavec na ZVKDS OE Piran, ki raziskuje možnosti za ohranjanje srednjeveške dediščine solin in s pridelavo soli povezane izjemne kulturne krajine na območju Fontanigg, iz česar je zrasel Piran, kakršnega smo podedovali, in lepo število nekdanjih študentk krajinske arhitekture. Predstavitev in razgovor sta potekala v veliki, zeleni sobi Tartinijeve hiše v Piranu, ki jo krasijo sijajne freske. In tak, sijajen, je bil tudi večer. Hvala vsem!

Sodelujoči študenti: Irina Berce, Tatjana Bernot, Jaka Dolinar, Mirta Dolinšek, Timotej Gabrijan, Hana Grobovšek, Zoja Humerca, Živa Jalen, Lucija Jančar, Nika Kunavar, Eva Lavrič, Eva Markovič, Pia Nagode, Tjaša Nemanić, Ema Ogrinc, Vasilija Petrović,  Lara Pivk-Ogrin, Daša Potočnik, Maks Rajgl, Ana Rožič, Pia Ržen, Eva Slabe, Metka Strahinič, Benjamin Šljivar, Gaja Velušček, Marko Verbič, Nika Žilavec (vsi 2. letnik BSc 2022-2023, UL BF Oddelek za krajinsko arhitekturo).

Mentorji:  prof. dr. Ana Kučan, asist. Nejc Florjanc, asist. dr. Marko Dobrilovič (vsi UL BF Oddelek za krajinsko arhitekturo).

– Prof. dr. Ana Kučan, Oddelek za krajinsko arhitekturo, UL BF

Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) je v sredo, 9. aprila 2024, ponovno navdušil poslušalce v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pod taktirko izr. prof. Simona Dvoršaka je izvedel raznolik program, ki je pokazal izjemne sposobnosti orkestra naše osrednje glasbeno izobraževalne ustanove. Koncert se je začel s krstno izvedbo skladbe Contrasting perspectives študenta kompozicije na UL AG - Luke Rovisa (mentor prof. Uroš Rojko), v ospredju katere je uporaba kontrastnega materiala, postavljenega v različne kontekste. Sledila je izvedba Sibeliusovega slovitega Violinskega koncerta v d-molu op. 47, ki ga je prefinjeno izvedla violinistka Hanna Kryvtsova – ukrajinska virtuozinja, ki študira na UL AG v razredu prof. Vasilija Meljnikova. Koncert je sklenila slovenska premiera Simfonije št. 7. »Antarctice« Ralpha Vaughana Williamsa. Pri izvedbi učinkovitega dela v petih stavkih je orkester združil moči z glasovi iz vrst Mešanega in Dekliškega pevskega zbora UL AG, kot solista pa sta nastopila sopranistka Katarina Zorec in organist Uroš Pele.

– Jakob Barbo, UL AG

Projekt za milanski teden oblikovanja, z naslovom Odmevi jutrišnjega dne, je potekal v dveh fazah. V šolskem letu 2022/2023 smo s študenti podiplomskega študija Industrijskega oblikovanja s podporo študentov iz oddelka Oblikovanja vizualnih komunikacij izvedli raziskovalni projekt v okviru katerega smo poglobljeno raziskovali raznovrstne obstoječe domače in mednarodne razstavne postavitve. 

Oblikovanje razstave je potekalo v šolskem letu 2023/2024, v pestri zasedbi dodiplomskih in podiplomskih študentov industrijskega oblikovanja in oblikovanja vizualnih komunikacij pod mentorstvom profesorjev obeh oblikovalskih oddelkov na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO). Proces je potekal eksperimentalno, a ves čas temelječ na skrbni uporabi orodij iz polja trajnostnega oblikovanja. V letu 2023 smo se nato odzvali na razpis milanskega BASE, hibridnega kulturnega centra, ki je skozi javni program CASE iskal projekte sožitja in sobivanja v dobi okoljskih in družbenih kriz. V kontekstu poziva smo se s svojim konceptom osredotočili na temeljno človeško potrebo – vodo. Z vidika trenutne okoljske krize je ta tema izjemno aktualna, saj bo po vseh znanih podatkih, dvig povprečne temperature na Zemlji pomembno vplival na vodne ekosisteme po vsem svetu in s tem na naraščajočo nedostopnost čiste in pitne vode za vedno večji del svetovnega prebivalstva. 

V tem kontekstu smo projekt predstavitve zgradili na odlični magistrski nalogi treh študentov industrijskega oblikovanja, Žana Girandona, Pie Groleger in Luka Pleskoviča. Z nalogo z naslovom Načrtovanje predlogov in rešitev za dvig ozaveščenosti in odpravo problema onesnaženosti vode pri lokalnih skupnostih z lastnim vodnim zajemom namreč kažemo vsoto znanj, ki jih naši študenti pridobijo med petimi leti študija na UL ALUO. 

Rezultat magistrskega dela je kulminiral v izdelku Dodola in temelji na regenerativnem oblikovanju, ki vodo filtrira na principu mehanske filtracije skozi porasto matrico keramičnega materiala ter hkrati tvori center razstavne postavitve v Milanu. 

Kontekst razstavne postavitve je predstavljen v uvodniku spremnega besedila ob razstavi: "Z razvojem industrije preteklih stoletij in posledic razvoja eksponentne rasti v prejšnjem stoletju smo se radikalno približali vzdržnosti planetarnih meja. In to čeprav le gibanje znotraj meja planetarnih mej zagotavlja ustrezne razmere za vzdrževanje pestrega in zdravega ravnovesja življenja našega planeta. Posledice prekoračitev meja so otipljivo vidne že danes. Povprečne temperature ozračja strmo naraščajo, oceani se kisajo, upada biotska raznovrstnost, drastično se povečuje število naravnih katastrof – pri čemer pa nas prave posledice dejansko še čakajo. Kako torej misliti sedanjost? Zgolj tako, da končno začnemo razumeti, da zeitgeist oz. duh časa presega našo sedanjost, kar pomeni, da se mora naše spopadanje s trenutnimi problemi hkrati spopadati s prihodnjimi. Prav zato mora oblikovanje našega časa presegati zeitgeist in začeti gledati v prihodnost. Danes je treba oblikovati artefakte prihodnosti za delovanje v sedanjosti." (Črt Štrubelj v uvodniku kataloga projekta) 

 – Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V okviru projekta reDiscover je organizirana skupinska potujoča razstava, ki preko predstavljenih del prikazuje premislek o tradicionalnih evropskih rokodelskih in obrtniških tehnikah. Na razstavi so predstavljena dela mladih umetnikov, med njimi tudi delo KOCKE, magistrske študentke Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF) Kristi Komel. Razstava potuje med petimi prizorišči: Kranj (SI), Salföld (HU), Budimpešta (HU), Gdansk (PL), Tbilisi(GU). Umetniki so bili izbrani na vseevropskem odprtem pozivu. 

Razstava je v galeriji Janeza Puharja v Kranju na ogled še do 4. maja 2024. 

Partnerji v projektu reDiscover: Laterna Magica, Madžarska; Narodni muzej v Gdansku, Oddelek za etnografijo, Poljska; Gruzijski center umetnosti in kulture, Gruzija, Zavod Carnica, Bienale tekstilne umetnosti BIEN Slovenija, Univerza Kadir Has, Oddelek za industrijsko oblikovanje, Turčija

Projekt sofinancira Evropska Unija.

– Izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

Projekt KOCKE, Kristi Komel

"Planota Borovčje je kraj mnogoterih zgodb, ki mi jih je babica Nika pripovedovala o svojem otroštvu. So pripovedi o času, ko so prebivalci njene rodne vasi živeli tesno povezani z lokalnim okoljem, mnogo dnevnih opravil je bilo povezanim z vzponom na planoto nad vasjo. Otroci so se odpravljali na pot na Borovčje, kjer so nabirali storže, oziroma kocke, kakor so jih narečno imenovali. Ta običaj, ki je bil del otroške igre, približa idejo sožitja vaščanov z okoliško naravo, od katere in s katero so živeli. Preko pletenja s prejo iz nebarvane slovenske volne sem ga pretvorila v tekstilno obliko, nastale koščke, ki predstavljajo nabrane storže pa povezala v večjo tekstilijo. Z obliko in postavitvijo v prostoru predstavlja pokrajino, ki je dom babičinih zgodb, barvo in teksturo pa ji daje projekcija, ki je reinterpretacija posnetkov iz planote. S tipičnim izgledom Vipavske doline, od razgibanosti površja do temperamenta burje, njenimi barvami in ozračjem predstavlja vse to, kar je v meni zasidrano kot podoba doma. Poleg občutka navezanosti na pokrajino nosi vse zgodbe, ki mi jih je babica pripovedovala in s tem se moja pripadnost temu prostoru še poveča."

Med 8. in 11. aprilom 2024 je potekal mednarodni Sejem otroških knjig v Bologni in z njim program Slovenije, letošnje častne gostje, ki ga je pripravila Javna agencija za knjigo RS (JAK). V sodelovanju s Centrom ilustracije je nastala tudi impresivna razstava slovenske ilustracije z naslovom IN KAJ SE JE ZGODILO POTEM?, na kateri so sodelovali mnogi alumni Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Akademija pa se je na sejmu predstavila tudi neposredno, z ilustracijami iz izbranih študentskih knjižnih projektov.

Doc. mag. Marija Nabernik in doc. Suzi Bricelj, profesorici na smeri Ilustracija, sta bili na povabilo JAK članici strokovne skupine, ki je opravila izbor razstavljenih del. V sklopu odprtja sta skupaj z drugimi člani izvedli strokovna vodstva po razstavi. Med vodenjem sta izpostavili tudi delovanje UL ALUO kot enega ključnih dejavnikov uspešnosti, raznolikosti in odličnosti ilustracije na Slovenskem skozi generacije. Velik del izjemnih avtoric in avtorjev na razstavi je naših alumnov slikarstva in ilustracije.

UL ALUO je na sejmu sodelovala še na en način. Za obiskovalce sejma smo natisnili kartice z ilustracijami iz izbranih knjižnih projektov naših študentk in študentov ilustracije. Preko QR kode so jih vodile do video predstavitev izbranih del na našem YouTube kanalu.

Zbirko kartic bomo v prihodnje še razširili, za zdaj predstavljamo 6 projektov naslednjih avtoric: Iza Ambrožič Simončič, Klara Jager, Teja Jalovec, Gaja Lapajne Stanič, Sanja Žagar (Zamuda), Maša P. Žmitek

 – Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V okviru razstav Oblikovalska identiteta – ciklus Daljnogled je do 15. maja 2024 v prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled razstava Tekstilni travnik, nagrajene oblikovalke Društva oblikovalcev Slovenije, absolventke magistrskega študija Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF), Tasje Videmšek.

Projekt predstavlja združitev tekstilne umetnosti in produktnega oblikovanja. Domišljeni tekstilni kosi, izdelani iz naravnih materialov v kombinaciji z eksperimentalnimi, intimnimi ročnimi tehnikami, so dar naravi in soncu. Tekstilni travnik, ki se je iz zunanjega okolja preselil v notranji prostor, je upodobitev veličastnosti sonca in njegove moči, ki s svojimi žarki obuja zemljo k življenju. Ležanje pod povečanimi rastlinami daje človeku občutek majhnosti, a hkrati tudi občutke neskončnosti, udobja in miru, ki jih nudi narava. Sonce, njegova simbolika pozitivnosti in jasnosti, ter toplina spominov so preko interpretacije grafitov iz urbanega okolja zapisani na tekstilne rastline v obliki folklornih motivov. Ornamentalne podobe rastlin, ljudi in živali izražajo radost in pozitivna čustva, ki jih živa bitja doživljajo, ko sije sonce. Po vzoru slovenske folklorne umetnosti se prek vezenine in prešivanja ter močnih barvnih kontrastov simbolični motivi ritmično združijo z naravo. Delo upodablja močno povezanost med človekom, živalmi in rastlinami, ki živijo v harmoniji narave in pod soncem rastejo kot eno.

– Izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, UL NTF

V monografiji na skoraj 200 straneh avtorji razpravljajo o različnih vidikih vizualne pismenosti in osvetljujejo zgodovinska, umetnostnozgodovinska, tehnološka in estetska vprašanja. Skozi heterogene kanale osvetljujejo, kako razumemo in interpretiramo vizualne informacije ter kako oblikujemo vizualni jezik, ki je povsod okoli nas.

Tako praktičnemu kot teoretičnemu polu osnovne teme, ki jo raziskujemo v raziskovalnem programu, so skupni razumevanje in razlaganje pomena prek kritičnega in abstraktnega mišljenja ter sporočanje in posredovanje idej v polju vizualnega.

Na profesionalni ravni vizualna pismenost vključuje sposobnost analize in razlage vizualnih informacij (podobe, simboli, diagrami, grafični elementi, ikone, pa tudi video, slike, ilustracije, fotografije itd.) ter raziskuje razumevanje njihovega konteksta, namena in pomena. Poleg tega pa vizualna pismenost obsega sposobnost ustvarjanja vizualnega jezika: na eni strani gre za informativne, funkcionalno učinkovite in smiselne vizualne komunikacije v polju (pre)oblikovanja vsakdanjega sveta, na drugi pa prek generiranja umetniških artefaktov za preizpraševanje temeljnih pojmov, idej in osmišljanja sveta.

Vizualne podobe pripovedujejo zgodbe, vzbujajo čustva in ustvarjajo izkušnje ter ne nazadnje tudi spremembo v odzivanju, obnašanju in mišljenju. Podoba ni zgolj odslikava, temveč (protetično) pomagalo našemu dojemanju: je orodje in orožje današnje družbe, ravno tako pa način prebivanja v svetu, dojemanja in oblikovanja družbenega. Vizualna pismenost je torej koncept, ki se izrašča iz umetnosti in oblikovanja, vendar ima veliko širše polje vpliva. Vzpostavlja namreč tudi priložnost preizpraševanja teze o razumnem človeku, ki je v zahodni kulturi prepoznan kot vizualni človek. Zato izhodišča za vzpostavitev matrike raziskovanja vizualne pismenosti vsebujejo raziskovanje pomena, vlog, interpretacij in kritičnega vrednotenja vizualnega mišljenja na presečiščih interdisciplinarnih področij s ciljem drugačnega razumevanja posameznika in družbe.

Prispevki v pričujočem zborniku tako nakazujejo, kako je razumevanje vizualnega časovno in kulturno pogojeno, in odpirajo istočasno vprašanja, kako različne kulturne sredine različno razbirajo vizualne podobe v času hitro razvijajoče se digitalizacije in umetne inteligence.

Petra Černe Oven in Barbara Predan ur.

Avtorice in avtorji prispevkov: Uršula Berlot Pompe, Petra Černe Oven, Magdalena Germek, Petja Grafenauer, Kristina Pranjić, Barbara Predan, Daša Tepina, Tomo Stanič, Blaž Šeme

Znanstvena monografija je rezultat raziskovalnega programa P5-0452, Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V sklopu projekta Kampus Center so študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA) pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja, asist. Ane Kreč in raziskovalca Jureta Hrovata opravili prostorsko preveritev obstoječih objektov s projektno nalogo umestitve programa članic UL v obstoječe stavbe univerze na Aškerčevi cesti po selitvi Fakultete za strojništvo UL (UL FS) in Fakultete za farmacijo UL (UL FFA) v novogradnje.

UL načrtuje v naslednjih petih letih velike investicije, kot so izgradnja novih UL FS, UL FFA ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL (UL ALUO).

Ti premiki bodo še močneje izrazili novo prostorsko ureditev UL znotraj mesta Ljubljane; Kampus Brdo bo postal po številu študentov primerljiv Kampusu Bežigrad, UL ALUO pa bo skupaj z novima mestnima investicijama Cukrarne / galerije za sodobno umetnost / ter Roga / centra kreativnih umetnosti / izoblikoval novo umetniško volišče na vzhodu mesta. Prav tako bo to priložnost za območji Aškerčeve ter Erjavčeve, da se v celoti prenovi stavbe ter zunanji javni prostor.

Štipendisti platforme LINA Rocio Calzado, Vida Rucli in Aljaž Škrlep iz kolektiva Robida, ter Pedro Sanguino Vallejo in Irene Domínguez Serrano iz španskega kolektiva Future Foodscapes Research Unit so v aprilu na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA) v predavanjih predstavili svoje prispevke v ciklu Okvirji prenove.

Prenova in ponovna uporaba se pogosto pojavljata v sloganih trajnostnega razvoja in sta iz politične ekonomije prodrla v sodobno arhitekturno teorijo in prakso. Predstavljata način delovanja in obenem cilj zelo nujnih sprememb, s katerimi se sooča arhitektura. Kako lahko te izraze in načine delovanja zaobjamemo, ne da bi se ujeli v past poenostavljanja? Ali lahko vzpostavimo diskurz in praktični vidik prenove ter ponovne uporabe v post-antropocenu, ki bodo pojasnjevali kontekst in pomen teh izrazov?  

Okvirji prenove so skupen projekt UL FA in medijske platforme e-flux znotraj evropske arhitekturne platforme LINA. To uredniško sodelovanje bo zaključeno z objavo 10 prispevkov na portalu e-flux maja letos, ki jih bo družila skupna tema refleksije koncepta prenove kot načina delovanja znotraj arhitekture. Med sodelujočimi avtorji so tudi trije štipendisti LINA, uveljavljajoči se strokovnjaki, izbrani s strani UL FA za program LINA 2023–24. 

– Hana Cirman, Platforma LINA, UL FA

V petek, 29. marca 2024, smo skupaj s Kosovelovo sobo, Kulturno-umetniškim in izobraževalnim društvom KONStruktivist in Ljudsko univerzo Sežana izvedli dogodek Odprto_OFFen ob 120-letnici rojstva Srečka Kosovela. V Kosovelovi sobi (Bazoviška cesta 9, Sežana) sta se ob tej priložnosti odvila pogovor s prevajalcem Ludwigom Hartingerjem o novem prevodu izbranih pesmi in misli Kosovela v nemščino ter odprtje razstave magistrskih študentk in študentov grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), ki so avtorsko interpretirali izbrane poetične vsebine slavljenega pesnika.

Ob 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela (18. 3. 1904–27. 5. 1926) je Društvo KONStruktivist izdalo žepno knjigo prevodov njegovih pesmi in misli z naslovom OFFEN.02; ausgewählte Gedichte und Gedanken von Srečko Kosovel v prevodu priznanega prevajalca Ludwiga Hartingerja, ki je lansko leto prejel nagrado Fabjana Hafnerja za prevode v nemščino. Knjigo v izboru in uredništvu Mateje Kralj je oblikoval Simon Kastelic. Pogovor o knjigi in pesniku s prevajalcem bo spremljalo odprtje razstave.

O RAZSTAVI

Na razstavi so predstavljene izbrane študijske naloge študentk in študentov 2. letnika magistrskega študija smeri Grafično oblikovanje na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO, ki so v zimskem semestru 2023/24 nastale pri študijskem projektu Srečko Kosovel (1904—2026), 120 let. Osnovni namen projekta pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka je bil obeležiti 120. obletnico enega najvidnejših predstavnikov slovenske moderne poezije. Naloga je zajemala: avtorsko interpretiranje izbrane poetične vsebine v mediju knjige (knjiga kot 3D objekt oz. kako daleč lahko pomaknemo njeno obliko), oblikovanje izbranega konsa v 3D prostoru in oblikovanje jubilejnega plakata. Zahtevan je bil poudarek na eksperimentu.

Študentke in študenti so se osredotočali na pesnikovo konstruktivistično obdobje, kjer avtor s konsi v evropskem prostoru doseže enega vrhuncev v literarni avangardi nasploh. Kosovelovo ustvarjalno obdobje se sicer razteza na področja impresionizma, ekspresionizma, futurizma, zenitizma in konstruktivizma, pomembnost njegovih konsov pa ni zgolj v etičnem sporočilu ter posebnosti v evropskem prostoru, temveč tudi njihovi vsebini in obliki. Kosovel je definiral konstruktivizem kot ekvivalenco vsebine in oblike (vsebina = oblika), ta spoj med vsebino in obliko pa je tudi v vizualnih komunikacijah temeljna osnova, iz katere oblikovalke in oblikovalci črpajo.

Avtorice in avtorji: Tina Dernovšek, Nia Gombač, Mojca Krivec, Nik Leban, Natalia Linowska, Amalia Podgórska, Eva Popit, Urban Šelj, Magdalena Štibohar, Žiga Vavričuk, Anže Zajc

Mentorja: prof. Eduard Čehovin, prof. Radovan Jenko

Razstava bo v Kosovelovi sobi v Sežani na ogled vse do 31. oktobra 2024.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na Oddelku za sakralno glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) smo to akademsko leto organizirali Dneve orgel – mednarodni dogodek. S tem namenom smo povabili predavatelje organologe: Jurij Dobravec, doktorand na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF), je predaval na temo orgelskega pozitiva, Luka Posavec je predaval na temo orgelske romantike in prof. Mario Penzar je predaval na temo koralov kot pridig. Izvedena sta bila dva mojstrska tečaja, ki sta ju vodila eminentna organista prof. Elizabeta Zalović in Ricardo Cossi. Oba sta na velikih Kuhnovih orglah v dvorani Julija Betetta izvedla samostojne recitale. Posebej bi radi izpostavili solistični recital na orgelskem pozitivu, ki ga je v dvorani Tria Lorenz izvedel prof. Egon Mihajlović, vodilni strokovnjak za staro glasbo. Ta koncert je bil tudi kolavdacija novega pozitiva. Poleg omenjenih koncertov priznanih umetnikov so študenti izvedli še štiri koncerte. Hkrati so se naši študenti že tradicionalno, ker to prakso uveljavljamo že pet let, predstavili z velikim koncertom v veliki hali Giuseppe Tartini na istoimenskem konservatoriju v Trstu.

– Prof. dr. Mario Perestegi, predstojnik Oddelka za sakralno glasbo UL AG

Raziskovalna skupina študentk_ov s HEAD - Genève, Haute école d'art et de design in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) se je s podporo Veleposlaništva Švice v Sloveniji ter pod mentorstvom prof dr. Alexandre Midal (HEAD), ki je tudi kustosinja prihajajočega BIO28: "Dvojna agentka – Govoriš jezik rož?", in izr. prof. dr. Barbare Predan (UL ALUO) lotila raziskave na temo skrivnega jezika rož.

Njihov projekt, The Denton Project, se je začel med 8. in 12. aprilom 2024 v Ljubljani, v maju pa bodo projekte skupaj dokončevali v Ženevi. Sprejela jih je tudi veleposlanica Gabriele Schreier.

Ozadje Denton projekta je na voljo na povezavi, ukvarja se namreč s tem, kako govoriti eno, a hkrati kodirano komunicirati drugo. To v polju feminizma raziskujejo in bodo nato kodirano komunicirali tudi nastajajoči študentski projekti. Najboljši rezultati bodo uvrščeni na razstavo BIO28.

10. aprila 2024 sta bili na urniku ljubljanskega tedna raziskovalnega projekta gostujoči predavanji dr. Eve D. Bahovec in dr. Nine Dragičević. Objavljamo nekaj utrinkov s prvega od predavanj, ki sta nato razvneli razpravo in študente_ke še bolj navdušili za nadaljnje delo.

Mentorici: Alexandra Midal, Barbara Predan

Asistent_ki: Eloïse Vo, Tamara Lašič Jurković, Žan Kobal

Študenti_ke: Ahua Nguveren, Allard Laurène, Campos Léa, Córdoba Ruiz Marta, Dhif Anes, Heta Maxime, Lee Sunwoo, Luchetta Dos Santos Gabriela, Mesot Aurore, Odermatt Sven, Revel Lou, Sienkiewicz Franciszek, Sohna Marc-Arthur, Nika Vidnjevič, Zoja Funda Lipnik, Živa Vaukan, Andrija Mihailović, Črt Štrubelj, Domen Klinc, Marko Škrbić, Rin Togo, Nika Horvat, Marjana Raspor, Eva Popit, Nia Gombač 

Sodelovanje poteka v okviru prihajajočega bienala BIO28 v organizaciji MAO Slovenija, raziskovalnega programa P5-0452 Vizualna pismenost na UL ALUO, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), in s podporo Veleposlaništva Švice v Sloveniji.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Sem študent podiplomskega študija ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), kjer sem leta 2023 diplomiral.

Primarno se ukvarjam z stripom in pripovedno ilustracijo, vendar moja leta v zadnjem času vedno bolj posegajo v prostor. Med študijem sem sodeloval z Bralno Značko na projektu Beremo skupaj, za katerega sem tudi prejel priznanje akademije, letos sem svoja dela objavil v zamejski mladinski reviji Galeb.

– Borja Slamič, študent UL ALUO