Avgust 2025

Razstava ČUTi izhaja iz raziskovanja tekstilij in oblačil skozi različne čute – vid, tip, sluh, vonj, okus – ter manj očitne zaznave, ki (ne)zavedno oblikujejo naš odnos do sveta, telesa in materialnosti. Študentke in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF) so v svojih projektih izhajali tako iz čutov kot iz čustvenih odzivov in asociacij, ki jih sprožajo zaznave, ter jih pretvorili v konceptualne, unikatne ali komercialne oblikovalske rešitve.

Danes v pospešenem življenjskem tempu modo konzumiramo predvsem vizualno, s čimer vid postane najpomembnejše čutilo modne in tekstilne industrije. Prav zaradi tega razstava vrača pozornost k celostnemu doživljanju materialnega sveta. Senzorična izhodišča omogočajo raziskovanje oblikovalskih pristopov, ki presežejo zgolj vizualno in poudarjajo pomen dotika, zvoka, vonja in okusa kot enakovrednih izkustvenih ravni. Dela na razstavi so nastala pri različnih oblikovalskih predmetih ali v sklopu zaključnih nalog, združuje pa jih nagovarjanje telesa kot zaznavnega organa in odpiranje prostora za bolj poglobljeno ustvarjanje.

Projekti so umeščeni v pet prostorskih sklopov, vezanih na posamezna čutila. V »pisarni« se vizualni artefakti, kot so avtorska oblačila Tilna Gorenjaka, suknjič Ane Pelcar in objekti Julije Potočnik, izgubljajo in pojavljajo skozi črno-belo mimikrijo. Zvok žage, videoposnetek in raziskovalna knjiga v »mizarski delavnici« spremljajo oblačila Anike Katušić Kocbek, ki je svoje modne kreacije krojila z uporabo žage. »Dnevna soba« z oblačili Taše Blatnik, Alje Rojko in Pie Wallner ter dodatki Tadeja Šandorja ustvarjajo mehak, domač ambient. »Jedilnica« združuje tapiserijo Vlaknenje pokrajine, izdelano iz ročno barvanih prej iz različnih ostankov hrane, z modnim nakitom in silhueto Izabel Čebokelj, navdihnjeno s slaščičarstvom. Razstavo zaokroža svet »igralnice« in taktilnosti skozi eksperimentalno oblačilo Tadeja Šandorja, ki skozi element roke pripoveduje o kontradiktornosti objema.

ČUTi ni zgolj razstava tekstilno-oblačilnih in oblikovalskih del, temveč izkustveno polje, ki preizprašuje, kako celovito zaznavamo, razumemo in oblikujemo svet okoli sebe. Vabi k počasnejšemu, bolj zavestnemu doživljanju materialnosti in k premisleku o vlogi čutov v oblikovalskem procesu.

Več o projektih na povezavi.

Sodelujoči študenti in študentke: Julija Arnšek, Taša Blatnik, Ema Cestnik, Brina Cotič, Ema Čargo, Izabel Čebokelj, Klara Čretnik, Urban Dereani, Alex Devetak, Petar Domić, Tilen Gorenjak, Larisa Gregor, Marija Grupčeva, Zarja Ivačič, Anika Katušić Kocbek, Neža Kavčič, Alina Kolar, Amelija Kracina, Laura Kresevič, Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Lia Sara Likar, Julija Lorenzutti, Zala Marolt, Matic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Isak Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Julija Potočnik, Klara Povirk, Sandra Pregelj, Alja Rojko, Taja Sejdić, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Valentina Sinkovič, Lune Siter, Jaka Sojč, Eva Strnad, Tadej Šandor, Grega Štor, Tara Urbanč, Vita Velikanje, Pia Wallner

Fotografi: Tine Bohinc, Katjuša Peterka, Lucija Pintar, Jernej Strmšek, Nik Velikonja

Mentorice: prof. Almira Sadar, prof. Nataša Peršuh, prof. Elena Fajt, prof. Marija Jenko, izr. prof. Katja Burger Kovič, doc. Petja Zorec, doc. Arijana Gadžijev, asist. Nataša Hrupič, asist. Alenka More, asist. Sara Valenci, mag. Tjaša Bavcon (Kolektiv Oloop)

Strokovni mentorji: doc. dr. Mateja Kert, Peter Dragolič (Center Rog)

Tehniška podpora: Nina Glavič, Mojca Košir, Veronika Vidmar, Andrej Vilar

Vodja projekta: doc. Petja Zorec

Sponzorji razstave: Čopomana, Bovton, Center Rog, Humanistika, to si ti!

Kuratorka MGBS: Hana Čeferin

Produkcija: Univerza v Ljubljani

Mala galerija BS je odprta od torka do sobote od 11. do 19. ure, razstava pa je na ogled do 25. septembra 2025.

---

Spremljevalni program

četrtek, 11. 9. ob 17.00: voden ogled s študenti UL NTF

sreda, 17. 9. ob 17.00: pogovor s študenti UL NTF

Andrea Aleksić, podiplomska študentka grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), se je to poletje uvrstila med finaliste 80. mednarodnega natečaja ameriške revije Creative Quarterly (CQ) in za svoje delo, umetniško revijo z naslovom »Newspaper: Garden of Eden«, prejela častno omembo.

Creative Quarterly (CQ) je priznana mednarodna revija, ki se osredotoča na promocijo najboljših del na področjih grafičnega oblikovanja, ilustracije, fotografije in likovnih umetnosti. Dvakrat na leto izvedejo natečaj za izbor presežkov z vsega sveta, ustvarjenih v zadnjih šestih mesecih. Uvrstitev v njihov izbor pomeni, da je projekt prepoznan po svoji umetniški vrednosti, izvirnosti in profesionalnem pristopu, izbrani avtorji pa pridobijo tudi vidnost na mednarodni ravni.

Andrei Aleksić je to pomembno mednarodno priznanje že prineslo objavo projekta v spletni galeriji revije Creative Quarterly, vključena pa bo tudi v letno tiskano izdajo CQ Annual 2025.

Njeno delo »Newspaper: Garden of Eden« je eksperimentalna umetniška revija, ki skozi osebno perspektivo raziskuje koncept raja. Namesto ene same teme vsako poglavje revije pripoveduje svojo zgodbo. Projekt združuje različne vizualne in tekstovne izraze ter bralca vabi, da raziskuje svoj lastni »rajski vrt«. Nastalo je pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, prof. Radovana Jenka in Roberta Ilovarja.

Iskreno čestitamo!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Prepleteni iz vseh vetrov 

Bienale tekstilnih umetnosti BIEN v pričujoči ediciji tematizira Zrak. Kurator Lovro Ivančič zrak predstavi tudi kot okolje in prostor skozi katerega lahko razmišljamo, čutimo, vidimo in komuniciramo. Tekstilna umetnost se je v metaforah zraka naselila v Kranj, Novo Gorico, Idrijo, Škofjo Loko, Tržič, Belo in Jesenice. Obsežen razstavni program so soustvarili tudi magistrski študentje grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF), ki so zrak ujeli v urbanih sedalnikih.  

Zrak povezujemo s prepišnostjo kultur, ki so se v naših prostorih zaustavile za krajši ali daljši čas. S študenti smo gradili vzorce, tako na ravni materiala kot tudi simbolno. Nejla Kadirić je ustvarila 22 digitalnih ilustracij, ki temeljijo na balkanski folklori in so nam služili kot navdih in izhodišče raziskovanja likovnega snovanja grafičnega vzorca. Ustvarjene grafike z abstraktnimi vzorci, temelječimi na čilimih in tradicionalnih motivih, ustvarjajo raznolikosti v rdeči, črni in oker barvi ter in so v prostoru na voljo uporabnikom kot “sedalniki”. 

Ob likovnem snovanju smo vstopili v svet ritualov, plesa in etnografske zapuščine ter se povezovali z vraževerjem, zgodbami in pripovedkami iz preteklosti. Grafične zasnove v dialogu z vezeninami so priložnost, da z razstavnim projektom gradimo odnos med tradicionalnim in sodobnim, hkrati pa smo dokazali, da je tekstilno ustvarjanje priložnost za izražanje in preseganje družbenih razmejitev, prispeva k občutku pripadnosti ter omogoča ohranjanje kulturnega izročila. V našo skupnost smo povabili tudi članice društva Razkrite roke z Jesenic. Z njimi smo naše grafične vzorce prevedli nazaj v vezenino. Grafični vzorci, ki smo jih ustvarjali v digitalnem prostoru, so z nitjo Razkritih rok vstopili v drug prostor. Medgeneracijsko in medkulturno smo zvezli posebno vez, ki se sedaj ohranja v dialogu med digitalnim odtisom in tekstilnim objektom. 

Grafični vzorci, ki so jih ustvarili študentje se konstrukcijsko opirajo na bosanske čilime. V njih smo iskali elemente, ki smo jih z geometrijskimi postavitvami poizkušali postaviti v sodoben grafičen kontekst. Grafični vzorci so bili natisnjeni na zaščitno ponjavo in preoblikovani v urbane sedalnike. Vsak objekt sestavlja izhodiščna podoba Nejle Kadirić, ki je v odnosu z grafičnim prevodom posameznega študenta. Objekti, ki se z vzorci navezujejo na tekstilne umetnosti, bodo po razstavi v Likovnem salonu Dolik na Jesenicah ostali v trajni hrambi in na voljo za uporabo skupnosti. Tako bomo tradicijo tkanja in tekstila v sodobnih prevodih ohranili kot preplet iz različnih vetrov za priložnostne dogodke Gornjesavskega muzeja na Jesenicah. Razstavni projekt je nastajal ob podpri Sklada UL za umetniško področje.   

Sodelujoči študentje Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo UL NTF: Aleks Balažic, Lorena Baš, Ana Bogdanov, Oja Flis, Lovro Frece, Doroteja Fras, Laura Gluhar, Nina Gulič, Marika Gönc, Sandra Grlj, Nik Hrovat, Daša Ivanuša, Nuša Javornik, Miša Marguč Jensterle, Sašo Jakob, Luša Karner, Lea Kočevar, Lea Krišelj, Nina Kuhar, Jana Kusovac, Žan Kranjčević, Lea Lavrenčič, Teja Medvešček, Brankica Mikić, Sara Poropatič, Žan Marcel Stermecki, Sara Selšek, Gea Stošicki, Lara Sudar, Zala Škodnik, Tina Taler, Jure Tratar, Katja Tratnjek, Laura Zalar, Tina Žibert, Nejla Kadirić.

Mentor in vodja projekta: doc. Boris Beja 

– Doc. Boris Beja, UL NTF

Letošnjo vizualno identiteto poletnega mestnega festivala Kamfest, ki se je med 8. in 16. avgustom 2025 odvil v Kamniku, so ustvarile študentke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

V sklopu študijskega procesa v letnem semestru 2024/25 ter v sodelovanju z organizatorji festivala so študentke grafičnega oblikovanja Tea Gregorc, Katarina Klauž in Ela Urankar razvile celostno vizualno identiteto, z naslovno ilustracijo pa jo je dopolnila študentka ilustracije Eva Ježovnik. Kot mentorji projektne naloge so sodelovali: prof. Boštjan Botas Kenda, doc. Roman Ražman, doc. Robert Žvokelj, doc. Nejc Prah in Robert Ilovar.

Oče festivala Rok Kosec je za medije povedal, da se mu tovrstno sodelovanje zdi krasno, saj gre za nadgradnjo sodelovanj iz preteklosti, s katero festival ostaja zvest svojemu izhodiščnemu poslanstvu – da daje možnost predstavitve tudi manj popularnim izvajalcem in spodbuja nova sodelovanja, kot je recimo to s študentkami UL ALUO.

Vizualna identiteta je med drugim na ogled v festivalski prilogi občinskega časopisa Kamničan-ka.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V okviru poletnih prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF), se je od 30. junija do 25. julija slovenščine učilo 316 udeležencev. 108 študentov in profesorjev s tujih univerz v 26 državah ter zamejskih delavcev v šolstvu in kulturi se je udeležilo 61. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 96 udeležencev iz 31 držav je prišlo na 44. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle, 112 otrok in mladostnikov (107 v Ljubljani in 5 na spletu) iz 21 držav pa je obiskalo 20. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Poleg klasičnega učenja slovenščine v okviru lektoratov, fonetičnih vaj in konverzacij so se udeleženci vseh treh prireditev udeleževali tudi spremljevalnega programa, npr. ogledali so si Ljubljano in slovenske filme, veslali so po Ljubljanici in iskali zaklad, svoje spretnosti so preizkusili na različnih delavnicah, obiskali so Rožniki in Šmarno goro, kopališče in morje, gledališke in glasbene dogodke, muzeje in galerije, družili so se na spoznavnih in zaključnih večerih ter se udeležili strokovnih ekskurzij po Sloveniji (Bled, Kočevje, Muljava, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Ribnica, Škocjanske jame) in v zamejstvo (Trst). V okviru Seminarja je bilo četrtič podeljeno Toporišičevo priznanje, ki ga je za izkazano večdesetletno sodelovanje in krepitev sodelovanja med ustanovami ter posamezniki na področju slovenistike prejela Marta Pirnat Greenberg, zaslužna predavateljica na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike, izvedena pa so bila tudi strokovna predavanja na temo Trst v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Kot vedno je bilo tudi letos vzdušje na prireditvah pozitivno, udeleženci pa so navezali nove stike in izboljšali svojo slovenščino.

– Doc. dr. Damjan Huber, vodja Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik UL FF

Ob praznovanju 80. obletnice ustanovitve Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) smo v Galeriji Velenje praznovali tudi stoto obletnico rojstva in deseto obletnico smrti kiparja Stojana Batiča. Batič kot prvi vpisani na novoustanovljeni Akademiji je bil navdih za študente Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo.

Razstavo z naslovom Batičev odzven v sodobnem času so zasnovali študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF), Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo pod mentorstvom Borisa Beje. Med letoma 2022 in 2025 so raziskovali, kateri likovni elementi in vsebinski poudarki Batičevih del jih osebno nagovarjajo. Pri predmetu Osnove likovnega izražanja so se ukvarjali z iskanjem novih oblik ali izrazov, z navdihi, s procesi snovanja novega umetniškega dela in kako v svet, ki se zdi prepoln podob, še lahko dodamo svežo, zanimivo, angažirano izjavo. Te izjave so iskali v Spominskem ateljeju Stojana Batiča in v urbanem prostoru, kjer nas umetnik nagovori s svojimi prenekaterimi deli v bronu. Razstava  predstavlja izbor zaključenih študentskih projektov, ki so materialno ustvarjali svoje izjave v tekstilu, lesu, sodobnih 3D tehnologijah.

V zgornjem delu galerije si je bilo mogoče ogledati še razstavo z naslovom Interierji slovenskih ladij s Stojanom Batičem. V letu 2024 smo obeležili 70 let od priključitve Primorske k matični domovini, 70 let od ustanovitve pomorskega podjetja Splošna plovba in 70 let od nakupa prve čezoceanske ladje. Splošna plovba Piran je imela v svoji floti številne ladje, med njimi je med svetovnimi morji plula tudi ladja z imenom Velenje. Motorna večnamenska ladja je bila zgrajena v Osaki na Japonskem, leta 1976. Razrezana je bila leta 1998 v Indiji. Študenti so raziskovali umetniško zapuščino Stojana Batiča v umetniški zbirki Splošne plovbe Piran, ki jo je evidentirala in zbrala v katalogu z naslovom Iztrgano pozabi Duška Žitko. Projekt je raziskoval pomorsko dediščino, s čimer so si zadali izziv, kako fotografsko gradivo preoblikovati v virtualno prostorsko izkustvo sodobnemu muzejskemu obiskovalcu. Med njimi na slovenskih ladjah srečamo kiparske rešitve Stojana Batiča, ki je s svojim značilnim kiparskim izrazom in rokopisom opremil ladje Trbovlje (1959), Bela Krajina (1961), Ljubljana (II) (1964), Ljutomer (1965), Postojna (1967), Portorož (1967), Kras (1968).

Stojan Batič (1925 – 2015) nas s svojimi kiparskimi rešitvami nagovarja širom domovine. V njih je v glino odtisnil najrazličnejše vsebine, ki so predvsem opozorilo na to, kako pomembna je skupnost in kako kot posamezniki zmoremo več, ko stopimo skupaj in se kot skupnost odzovemo na najrazličnejše preizkušnje našega vsakdana. V ospredju je človek in kiparjev sopotnik. Razstavi sta se v Galeriji Velenje lepo povezali s sedmimi javnimi spomeniki in parkovnimi skulpturami, ki jih je kipar ustvaril v Velenju.

– Doc. Boris Beja, UL NTF

Po zaključku programa medijski tehnik na Srednji grafični in medijski šoli v Ljubljani sem se leta 2020 vpisala na študij ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer sem leta 2024 diplomirala in trenutno nadaljujem magistrski študij na isti smeri. Svoje ilustracije sem predstavila na številnih skupinskih in študentskih razstavah, med drugim v Galeriji DobraVaga, Mali galeriji Ekonomske fakultete ter v okviru programov Mladi zmaji in Artopolis. Moje delo obsega naročniške projekte, sodelovanja z založbami in podjetji ter samostojno ustvarjanje.

Skozi ilustracijo pogosto raziskujem živalsko motiviko in uporabljam različne tehnike – od digitalnih ilustracij do akrilov, oljnih pastelov in plastelina. Pri svojem delu se osredotočam na barvno harmonijo, kompozicijo in stilizacijo motivov, ki pogosto združujejo lahkotno vizualno podobo z globljimi, eksistencialnimi tematikami.

– Sara Jagodic, študentka UL ALUO