Februar 2026

Marec je na Univerzi v Ljubljani tradicionalno posvečen kULturi in umetnosti. V sodelovanju s članicami UL smo pripravili raznolik program, ki ponuja vpogled v ustvarjalnost študentov, zaposlenih in alumnov. Vsi dogodki so brezplačni in namenjeni celotni skupnosti UL.

V okviru AGRFTeatra si lahko ogledate izbor študentskih gledaliških produkcij, ki segajo od interpretacij klasičnih besedil do magistrskih projektov. Program dopolnjujejo bralne uprizoritve, pripovedovalski dogodki ter sodelovanja s slovenskimi gledališkimi institucijami.

Akademija za glasbo UL (UL AG) pripravlja raznolik koncertni cikel s solističnimi in komornimi recitali ter koncerti študentov. Prav posebej za mesec kULture in umetnosti se bosta združila Akademska folklorna skupina France Marolt in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. Glasbeno umetniški večer bo združil slovensko plesno izročilo in ubrano zborovsko petje.

Program dopolnjujejo tudi ustvarjalne delavnice, med drugim delavnica botanične ilustracije v Botaničnem vrtu, družabni plesni večer ter stand‑up dogodek. Prav tako marčevsko dogajanje zaokrožajo razstave in tradicionalni sejem akademske knjige Liber.ac na Filozofski fakulteti UL (UL FF).

Vabimo vas, da se nam pridružite in začutite ustvarjalni utrip UL.

– Ivanka Stritar, vodja enote za obštudijsko dejavnost UL

V Galeriji Škuc smo 28. januarja 2026 odprli razstavo študentk in študentov fotografije in kiparstva Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL (UL ALUO) z naslovom »Čigavo telo je moje telo?«.

Umetnost in humanistika sta že več desetletij v središču interdisciplinarnega obrata, ki odraža temeljne družbene, epistemološke in tehnološke premike v sodobnosti. Posledično se na pedagoški ravni vse izraziteje kaže potreba po strukturni transformaciji: akademske, zlasti diskurzivne pristope je treba usmeriti v razvoj kritičnega mišljenja ter uvesti interdisciplinarnost v umetniško raziskovanje. Eno osrednjih vozlišč tega obrata je prav telo – kot simbolno polje in epistemološki problem, skozi katerega potekajo znanstveni, politični, tehnološki, ekološki in umetniški diskurzi. Sodobna umetnost namreč telesa že vsaj stoletje ne razume več kot stabilnega objekta reprezentacije, temveč kot proces, vpisan v kompleksne mreže moči, pomenov in kontekstov.

Sodobna umetnost je torej sama po sebi prostor interdisciplinarnega dialoga, ki umetnice_ke motivira k vzpostavljanju avtentičnih ustvarjalnih procesov, s čimer se odpirajo možnosti za sodelovanje, skupno raziskovanje in multidisciplinarno izmenjavo znanj in veščin, ki presegajo disciplinarno strukturiran kurikul akademije. Izhajajoč iz predpostavke, da razumevanje in obvladovanje sodobnih umetniških praks nujno zahteva prečenje disciplin, sva zato kot pedagoško-raziskovalno sodelovanje med študijskima programoma Kiparstvo (Oddelek za kiparstvo) in Fotografija (Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij) zasnovali projekt »Čigavo telo je moje telo?«.

V prvih dveh letnikih študija je ateljejsko delo usmerjeno v razvijanje temeljnih tehničnih, zaznavnih in formalnih kompetenc (pri fotografiji predvsem v razumevanje razmerja med vsebino in formo, pri kiparstvu pa v obvladovanje oblikovanje človeške figure in njeno prostorsko artikulacijo), tretji letnik pa je ključna prelomnica, saj se pridobljena znanja odprejo kritični refleksiji in meddisciplinarni nadgradnji. Ta premik omogoča razumevanje človeške figure, ki se od objekta reprezentacije preusmeri k telesu kot subjektu izkustva, delovanja in pomena, v praksi pa se udejanja denimo skozi preobrazbo prostorske instalacije v performativno formo (in obratno), skozi razumevanje prostora kot kontekstualnega okolja, ki vedno že soobstaja v kontinuumu s časom, ter skozi obravnavo polja umetnosti kot odprtega sistema odnosov. Iz tega izhodišča je bila tema semestra, ki na razstavi predstavlja šest avtorskih del petnajstih študentk in študentov 3. letnika prve stopnje UL ALUO, nastalih v zimskem semestru študijskega leta 2025/26, zastavljena kot vprašanje: Čigavo telo je moje telo?

To vabi k razmisleku o našem (so)bivanju, ki presega individualno raven in se razširi v polje družbenih, političnih in etičnih napetosti sodobnega sveta. Ne obravnava zgolj biološkega lastništva telesa, temveč telo vzpostavi kot prostor družbenega nadzora in regulacije; kot polje projekcij norm, želja in strahov; kot območje prepletanja (bio)tehnologij in kapitala; kot kolektivno entiteto in hkrati arhiv spomina, travme in ne nazadnje soočenja z neznanim. Telo se v tem kontekstu kaže kot procesualno polje, v katerem se relacije nenehno vzpostavljajo, preoblikujejo in razgrajujejo. Vprašanje »čigavo« zato ne predvideva enoznačnega odgovora, temveč razkriva kompleksno mrežo odnosov, v katero je telo vselej že umeščeno.

Študentke_i so se vprašanj politik telesa lotile_i skozi razmislek o individualnih, družbenih in političnih bojih za emancipacijo od nadzora nad biološkimi, socialnimi in kulturnimi izkušnjami, ki se mdr. kažejo kot institucionalna moč države in zakonodaje, kot disciplinska moč ekonomske produkcije, kot diskrecijska moč potrošnje, kot kognitivnotehnološka moč sodobnih digitalnih in biomedicinskih sistemov, obenem pa tudi kot subjektivna moč, ki se vzpostavi skozi pogajanja v medosebnih odnosih. Prav v tem prepletu se je razširjeno, na telo osredotočeno umetniško raziskovanje v času semestra izkazalo kot produktivno in relevantno.

Razstava je na ogled do 25. februarja 2026.

Sodelujoče študentke in študenti: Sara Ana Bogataj Dolinšek, Martin Dimitrov Spasovski, Tadej Dolinar, Hedda Johanna Charlotte Dönnges, Lara Frelih, Nina Kuharič, Rok Mlinar, Maj Perko, Katja Poštrak, Luisa Prokopová, Leo Samsa, Neža Turšič Šibenik, Jason Tilen Unterlehner, Ženja Vodnik, Johanka Vohnoutová

Mentorici: doc. Emina Djukić, mentorica pri predmetu Fotografija V, smer Fotografija, Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO, in doc. mag. Maja Smrekar, mentorica pri predmetu Kiparstvo V, Oddelek za kiparstvo UL ALUO

Kuratorska koordinatorica: Vera Zalutskaya

Strokovni zunanji sodelavki: Andreja Rauch, Nika Erjavec

Zahvala: doc. Tejka Pezdirc, Matjaž Požar, Urša Marolt, Tilen Mihelič Kurent, Sebastijan Krajnc, Mateja Vidrajz, Žiga Gorišek, Mark Valentin Vovk, izr. prof. Peter Rauch, izr. prof. Peter Koštrun, Laboratorij Svetlobne Gverile, Zavod Aksioma

– Emina Djukić in Maja Smrekar, UL ALUO

17. edicija Aksiomine serije Taktike&praksa: Postajanje podoba, ki bo v sodelovanju s Kinom Šiška in z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) potekala od februarja do junija 2026, se posveča nedavni transformaciji digitalnih podob, ki so se iz reprezentacijskih površin oblikovale v operativna okolja.

Kaj pomeni naseljevati komputacijski svet, predrugačen v podobo? Ko fotografije nič več ne zajemajo, temveč sestavljajo, ko renderji nadomestijo posnetke, ko strojni vid narekuje, kaj je dovoljeno, in ko sintetični mediji generirajo realnosti, ki nimajo več nikakršnega fizičnega referenta – kako naj sploh razumemo vid, identiteto in navzočnost? 

Nova edicija taktik&prakse, Aksiominega diskurzivnega programa, ki raziskuje sodobno raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije, skuša raziskati, kako so komputacijska fotografija, strojni vid, računalniško generirane podobe (CGI) in generativna UI temeljno spremenili ontološki status podobe – ta nič več ni okno v svet, temveč svet sama na sebi. 

Tudi letošnja edicija obsega tri programske sklope, sestavljene iz razstav, predavanj, delavnic in simpozija. Udeležba na vseh dogodkih je brezplačna, potrebna pa je prijava. Dogodki bodo potekali v angleškem jeziku.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, nagrade Riharda Jakopiča in priznanja Riharda Jakopiča, ki ga je 18. 7. 2025 sprejel Odbor za podelitev Jakopičeve nagrade in potrdil Umetniški svet Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), objavljamo Razpis za nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2026.

Vabimo k oddaji predlogov za nagrado za življenjsko delo, nagrado in priznanje Riharda Jakopiča za leto 2026.

Jakopičeva nagrada je najpomembnejša nagrada na področju likovno-vizualne umetnosti v Sloveniji, namen pa je podelitev priznanj za izjemne umetniške dosežke na likovno-vizualnem področju. Odbor za podelitev nagrade Riharda Jakopiča je sestavljen iz predstavnic_kov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), Moderne galerije (MG+MSUM), Slovenskega društva likovnih kritikov (SDLK) in UL ALUO.

Kandidatke_te lahko predlagajo kulturne ustanove, likovna društva ali državljani RS. Odbor za podelitev Jakopičeve nagrade in priznanj bo upošteval vse predloge, ki bodo vsebovali strokovno dokumentacijo in utemeljitev ter bodo do vključno 6. 3. 2026 (zaprtje razpisa) prispeli na naslov: ZDSLU, Komenskega 8, 1000 LJUBLJANA, z oznako »Odbor za podelitev nagrade Riharda Jakopiča 2026« in pripisom »NE ODPIRAJ«.

Besedilo razpisa za nagradi in priznanje Riharda Jakopiča 2026

Obrazec za razpis 2026

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V nedeljo, 1. februarja 2026, smo v dvorani Julija Betetta pripravili slovesni koncert, ki je bil posvečen predaji nove violine Banke Slovenije v uporabo študentom UL AG.

V Banki Slovenije svoje poslanstvo poleg soustvarjanja stabilnega ekonomskega okolja razumejo tudi širše, in sicer kot zavezo krepitvi blaginje te in prihodnjih generacij. V preteklem letu so se zato odločili, da nadaljujejo podporo razvoja mladih glasbenikov in širijo nabor glasbenih inštrumentov z nakupom vrhunske violine Jeana-Baptista Vuillauma iz obdobja 1840–1845, model Guarnerius del Gesù.

Projekt so zasnovali v sodelovanju z UL AG, da bi violino dolgoročno namenili uporabi njenih študentov. J. B. Vuillaume velja za najuspešnejšega francoskega izdelovalca godalnih inštrumentov, zato je za akademijo možnost uporabe njegove violine zares neprecenljiva. Dekanja UL AG prof. dr. Karolina Šantl Zupan se je v svojem nagovoru zahvalila in ob tem poudarila, da to ni zgolj predaja violine, temveč simbol zavezanosti podpori mladim glasbenim talentom.

Koncert je bil v znamenju nastopa dveh violin v lasti Banke Slovenije – na prvo je zaigrala priznana slovenska violinistka Tanja Sonc, na drugo pa študent UL AG Rok Zaletel Černoš. Dogodek je pomemben korak v medinstitucionalnem povezovanju in izraža družbeno odgovornost pri podpori mladim glasbenikom na njihovi ustvarjalni poti.

– Maša Medved, UL AG

Projekt Akademija Live prinaša cikel treh koncertov s predkoncertnimi pogovori, ki potekajo v dvorani Julija Betetta in jih neposredno prenaša 3. program Radia Slovenija – program Ars. V ospredju so slovenski glasbeniki, ki uspešno delujejo v mednarodnem okolju, v priznanih orkestrih, ansamblih in ustanovah. Projekt je edinstven, saj združuje alumne študente UL AG, profesorje in mednarodno uveljavljene umetnike, katerih zgled, izkušnje in rezultati so pomembna motivacija za študente in študentke UL AG.

Prvi koncert cikla Akademija Live z naslovom »Alumni in profesorji – v duhu Beethovna«, ki je bil 2. februarja, se je z izjemnim številom obiskovalcev izkazal za enega najbolj obiskanih dogodkov na UL AG. Nastopili so članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna so se jim pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković.

Koncert je pospremil predkoncertni pogovor, ki ga je moderirala in pripravila Vesna Volk v sodelovanju z nastopajočimi glasbeniki. Pogovor je obiskovalcem in poslušalcem omogočil vpogled v umetniški in pedagoški proces, interpretacijo ter kontekst glasbenih del.

Ob koncertu so bili organizirani tudi mojstrski tečaji in delavnice za študente UL AG, ki so omogočili neposreden stik z vrhunskimi izvajalci in pedagogi.

– Maša Medved, UL AG

V ponedeljek, 9. februarja, so pevski solisti Oddelka za petje in Simfonični orkester UL AG v razprodani veliki dvorani tržaškega Gledališča Verdi izvedli koncertno izvedbo opere Zlatorog (1921) skladatelja Viktorja Parme.

Delo, ki je 105 let po krstni izvedbi prvič zaživelo v skladateljevem rojstnem Trstu, povezuje italijansko liričnost, dunajsko opereto in slovensko zborovsko tradicijo. Poleg pevcev in simfoničnega orkestra UL AG, ki ga je vodil asist. Iztok Kocen, sta pri izvedbi sodelovala tudi Mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice in Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta.

Izvedba opere ni samo razkrila prezrte mojstrovine tržaškega skladatelja, temveč je bila pomemben kulturni dogodek tako za mesto kot tudi za tamkajšnjo slovensko skupnost.

– Maša Medved, UL AG

Dnevi harmonike so umetniško-povezovalni projekt, katerega cilj je osvetliti delovanje ene mlajših študijskih smeri, ki je bila na UL AG vzpostavljena leta 2008. Koncertna harmonika je namreč svoje mesto v stroki klasične glasbe začela pridobivati šele v drugi polovici 20. stoletja, zato je za njen razvoj ustvarjanje radovednega in sodelovalnega študijskega okolja, ki spodbuja stik med študenti in pedagogi iz različnih okolij, izjemnega pomena. Projekt je bil prvič izpeljan leta 2016, poteka bienalno in je vsakič zasnovan na osrednji temi, ki jo udeleženci raziskujejo skozi različne oblike dela.

Letos so bili Dnevi harmonike od 29. do 31. januarja, rdeča nit dogodka pa je bilo »Tekmovanje kot priložnost za učenje«, umeščeno v kontekst državnega tekmovanja TEMSIG, na katerem se bodo marca letos predstavili tudi harmonikarji. Dogodki so združili raznolike vsebine, katerih podajanje se je izmenjevalo med gostujočimi in domačimi profesorji ter študenti.

Rafał Łuc (Glasbena akademija K. Lipinskega, Vroclav) je izvedel predavanje o mentalni vadbi, mojstrske tečaje s študenti in ob partnerski podpori Veleposlaništva Republike Poljske v Ljubljani koncert sodobne glasbe, na katerem je bila izvedena tudi skladba skladateljice in gostje Marte Śniady (Glasbena akademija Grazyne in Kiejstuta Bacewicz, Lodž), predhodno predstavljena na njenem predavanju. Tudi Claudia Buder (Visoka šola za glasbo F. Liszta, Weimar) je vodila mojstrske tečaje s študenti in predavanje, posvečeno didaktični literaturi za harmoniko, izr. prof. dr. Katarina Habe (UL AG) pa nam je predstavila svojo monografijo »Kako zablesteti na odru«.

Ob prisotnosti skladateljev Federice Lo Pinto, Vitje Avsca in Nejca Poljanca so bile poglobljeno obravnavane njihove skladbe, ki so letos obvezni del tekmovalnega programa TEMSIG za mlajše kategorije. Pri tem so sodelovali učenci različnih glasbenih šol, poleg skladateljev pa sta jih glasbeno usmerjala profesorja harmonike Luka Juhart (UL AG) in Borut Zagoranski (UL AG).

Poleg sodelovanja na mojstrskih tečajih so se študenti harmonike UL AG predstavili tudi na njihovem koncertu prvega večera tridnevja in v krajših glasbenih intermezzih, ki so spremljali predavanja. Dogodek se je sklenil z živahno okroglo mizo na temo »Tekmovanje kot motivacija: vloga učitelja in dobrobit učenca«. Z nami so bili gostje Karmen Pečar Koritnik, Matjaž Balažic in Janez Dovč, ki so iz različnih perspektiv osvetlili pomen ustrezne podpore in usmerjanja mladih glasbenikov.

– Zala Zarja Mesec, študentka UL AG

Tretjega februarja 2026 se je v Atriju ZRC SAZU odprla razstava otroških slik, nastalih na Ajkčevih delavnicah v letih 2025 in 2026, naslovljena »Ajkčeve nove zgodbe: Ajkec in razpoka do baroka«.

Mnogi prihodnji študentke in študenti UL ALUO ter tudi druge nadobudne male ustvarjalke in ustvarjalci so se najprej kalili na Ajkčevih delavnicah, ki jih UL ALUO prireja že 26 let, pod vodstvom prof. mag. Tamare Trček Pečak.

Od leta 2000 so pri projektu sodelovale številne mentorice in mentorji, študentke in študenti UL ALUO ter strokovne sodelavke in sodelavci iz Narodne in Moderne galerije v Ljubljani, Narodnega muzeja Slovenije in drugih ustanov, ki so pajkcu Ajkcu pomagali pri prenosu znanja. Projekt je v teh letih postal prepoznan, trajnosten in družbeno pomemben program, ki združuje umetnostno ustvarjanje, izobraževanje in ozaveščanje o kulturni dediščini ter omogoča dostop do umetnosti prav vsakemu otroku, če je želja, pa tudi mladostniku. Maskota delavnic pajkec Ajkec je več kot le pajek – je simbol radovednosti, ustvarjalnosti, sodelovanja in spoštovanja do umetnosti, ki povezuje generacije, izobražuje in navdihuje mlade ustvarjalce.

Posebna vrednost projekta je v dostopu do vseh otrok, tudi tistih, ki potrebujejo prilagoditve. Program vključuje otroke z okvaro sluha ali vida in tudi s primanjkljaji v razumevanju, pri čemer vključujemo tolmače znakovnega jezika, podnapise na videopredstavitvah, tipne kopije in 3D-reprodukcije. Največ pa k vključevanju vseh pripomore osebni stik in občutek vseh sodelujočih mentoric in mentorjev.

V letih 2025 in 2026 so izvedbo projekta, delavnice, razstavo in odprtje razstave omogočili: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, UL ALUO, Ministrstvo za kulturo RS, Narodna galerija, Društvo restavratorjev Slovenije (DRS), Glasbena šola Franca Šturma Ljubljana, Rotary Club Ljubljana, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL), Center Janeza Levca Ljubljana, Vrtec Najdihojca (enota Palček), Osnovna šola Trzin (enota vrtec Žabica), Kolektor d. o. o., Agring d. o. o., Pizzeria Julči.

Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, Evropskega socialnega sklada plus in Republike Slovenije v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Študentje Naravoslovnotehniške fakultete UL (UL NTF) so na kulturni praznik, 8. februarja 2026, predstavili posodobljeno avbo v prostorih stalne zbirke Narodne galerije v Ljubljani.

Tradicionalno žensko pokrivalo – avba –, ki se je v 18. stoletju uveljavilo na Kranjskem, je dolgo delovalo kot izrazit statusni simbol. Družbeni položaj in identiteta nosilke sta se razkrivala predvsem v bogato vezenem čelniku, na katerem so bili abstraktni, geometrijski in rastlinski motivi, izvezeni z zlato nitjo, likovno organizirani v strogi simetriji. Čelnik je v večini primerov dopolnjevala preprosta bela kapa. Na prelomu v 20. stoletje se je ornamentiki pridružila tudi krščanska simbolika, ki je avbo še močneje zasidrala v duhovni in vsakdanji svet podeželskega prebivalstva. Po drugi svetovni vojni se je ženska postopoma osvobodila tradicionalnih kulturnih vzorcev, avba pa je iz vsakdanje rabe prešla v polje spomina in folklorne reprezentacije ter ostala prisotna predvsem kot atribut narodnozabavne glasbe. Med sodobnimi reinterpretacijami velja omeniti delo Sanje Grcić, ki je avbo preoblikovala v črni barvi in v proces ustvarjanja vključila sodobne tehnologije laserskega izreza, s čimer je tradicionalno obliko umestila v aktualni oblikovalski diskurz.

Kolesarska avba, ki so jo izdelali magistrski študentje Naja Ražem, Jure Jelenc in Jan Češnjevar, tradicijo interpretira v kontekstu sodobnega urbanega prostora z uporabo 3D-tehnologij. Projekt etnološko izročilo povezuje s sodobnimi uporabniki, pri čemer izdelek presega spolne delitve in nagovarja tako ženske kot moške. Aerodinamično prilagojena oblika, ki smo jo kiparili digitalno v programu Blender, je umeščena na kolesarsko čelado, v 3D natisnjen objekt pa je vključen tudi vir svetlobe, ki v temi opozarja na prisotnost posameznika v prostoru.

Likovni vzorec izhaja iz motivike tetovaž, ki so jih ženske nekoč nosile kot simbolno zaščito pred spolnim nasiljem. Ti znaki, nekoč vpisani neposredno na telo, so v projektu preneseni v sodoben oblikovalski objekt, ki združuje dediščino, tehnologijo in vprašanja vidnosti ter ne nazadnje varnosti.

Projekt odpira razmislek tudi o tem, kako kulturno dediščino interpretirati v sodobnem času, jo prilagoditi aktualnim uporabnikom in z njo opozarjati na raznolikost sodobne družbe. Z uporabnim izdelkom se vzpostavlja dialog med tradicionalnim in profanim, med telesnim in digitalnim ter skozi uporabo tehnoloških orodij tudi razmislek o varnosti — ne le v fizičnem, temveč tudi v kibernetskem prostoru. Razvoj posodobljene kolesarske zaščitne opreme je nastajal ob podpori HUD sklada UL.

– doc. Boris Beja, UL NTF

Razstava NTF Temelji, ki bo na ogled med 12. februarjem in 7. marcem 2026 v ulični Galeriji Mitnica na Snežniški 5, predstavlja pestrost študijskih smeri UL NTF, katerih skupni imenovalec so materiali. Obravnavani pod mikroskopom ali iz satelita predstavljajo širok nabor raziskovanj v naravi, tehnologiji in umetnosti.

NTF Temelji obravnava vsako od smeri – Oblikovanje tekstilij in oblačil, Grafiko, Tekstilstvo, Geologijo, Geotehnologijo ter Materiali in metalurgija – skozi značilne fotografije na velikih tekstilnih plakatih, ki predstavljajo izbran trenutek v procesu posameznega področja. Pred posameznim plakatom je na piedestal postavljen »artefakt«, ki predstavlja enega od osnov področja. Oblikovanje tekstilij in oblačil zastopa majhna, ročno pletena torbica iz kolekcije Poster Girl študenta Gašparja Mariniča, ki v svojem načrtovanju upošteva nadcikliranje; sledi Grafika z Deklico – 3D tiskano taktilno reprodukcijo kiparskega dela Portret deklice avtorja Ivana Zajca, ki je prilagojena različnim zaznavnim zmožnostim uporabnikov. Eden od temeljev Tekstilstva je tkalski leteči čolniček za vstavljanje votka.

Geologijo zastopa kamen, imenovan Plečnikove školjke, ki ga sicer v svoji izraziti likovnosti lahko opazujemo v marsikaterem delu arhitekta Jožeta Plečnika, Geotehnologija izpostavlja vrtalno krono z izvrtanim jedrom kamnine, Materiali in metalurgija pa na ogled postavlja v blok paketiran proizvodni ostanek pločevink kot eno od faz v procesu recikliranja.

UL NTF pod tremi strehami, s štirimi oddelki in šestimi smermi raznolikih študijev postavlja temelje za dobro sodelovanje med različnimi vedami in posamezniki kot glavno vrednoto fakultete. Razstava NTF Temelji prikazuje, da trdne osnove in znanje omogočajo razumevanje in spoštovanje drugih disciplin.

Kreativna zasnova razstave: doc. Petja Zorec, asist. Sara Valenci

Sodelujoči: Barbara Golja, Tanja Medved, Mitja Petrič, Tomislav Popit, Tina Premelč, Tristan Rome, Sara Valenci, Adam Zaky, Petja Zorec, Živa Zupin, Jože Žarn

Pomoč pri postavitvi: prof. Marija Jenko, asist. Alenka More

– doc. Petja Zorec, UL NTF

V preteklih tednih so UL FF obiskali študentje na izmenjavi, ki so se od 26. januarja do 13. februarja na intenzivnem tečaju učili slovenščino. Gostili smo 20 udeležencev iz devetih držav, največ iz Nemčije, Francije in Češke. Učiteljice so jim poleg jezikovnega znanja predstavile tudi življenje v Sloveniji in ljubljanske znamenitosti. Od 9. do 13. februarja pa smo na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik organizirali tudi prvi Erasmus+ teden mobilnosti za osebje z naslovom Tečaj slovenščine za začetnike. Pet udeleženk iz štirih držav se je spoznavalo z osnovami slovenščine, na spremljevalnem programu, ki je potekal v popoldanskem času, pa so si ogledale staro mestno jedro Ljubljane, se peljale z ladjico po Ljubljanici in obiskale Narodno galerijo.

– Jana Kete Matičič, UL FF

V torek, 3. februarja 2026, se je v Galeriji Ekonomske fakultete UL (UL EF) odprla nova razstava. Avtor tokratne razstave je umetnik Petar Lazarević, naslov pa je »Ljubljana in Ljubljančanke«. Razstava, ki bo na ogled do 27. februarja, predstavlja izbor umetnikovih akvarelov in akrilov, v katerih se prepletata mestna krajina Ljubljane in ženska figura kot njen simbolni in človeški korelat.

Na odprtju razstave je zbrane nagovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je Lazarevićev opus umestila v širši kontekst slovenskega likovnega prostora. Poudarila je njegovo dolgoletno zvestobo motivu Ljubljane in značilno slikarsko govorico, ki ne temelji na spektaklu ali radikalnih prelomih, temveč na poglobljenem, ponavljajočem se dialogu z istim likovnim problemom. Po njenem mnenju Lazarevićeve podobe mesta in figur ne delujejo kot dokument časa, temveč kot vizualna kontinuiteta spomina, v kateri se realni prostor preobraža v osebno izkušnjo.

Dogodek je glasbeno spremljal Miha Dragoš, čigar umirjena in zadržana interpretacija je dodatno poudarila kontemplativno vzdušje razstave ter obiskovalcem omogočila bolj zbran stik z razstavljenimi deli.

V spremljevalnem intervjuju je Lazarević poudaril, da je Ljubljano začel slikati že ob prihodu v mesto v času študija, ko so ga prevzele njena arhitektura, prostorska zgoščenost in posebna »prijaznost« urbanega okolja. Mesto razume kot prostor osebne identifikacije, ki se je v desetletjih spreminjal, a v svojem historičnem jedru ohranil prepoznavno kontinuiteto. Prav ta stabilnost starega mestnega jedra ob Ljubljanici se po njegovem mnenju najmočneje preslika v njegovih delih, sodobnejše spremembe prostora pa ostajajo bolj obrobne.

Poseben poudarek razstave so ženske figure; Ljubljančanke, ki jih umetnik ne razume kot idealizirane podobe ali portrete konkretnih oseb, temveč kot vizualni izraz vitalnosti mesta. Kot je poudaril, ga zanimajo predvsem posebnosti in značaji, ki izstopajo iz povprečja, saj prav ti po njegovem mnenju najbolje utelešajo duha urbanega prostora. Ženska figura v njegovem slikarstvu tako ne dopolnjuje arhitekture, temveč z njo vzpostavlja pripovedni kontrast.

Lazarević je ob tem poudaril, da razume svojo umetnost predvsem kot sredstvo ustvarjanja prijetne, estetske izkušnje. Njegov cilj ni provokacija ali konceptualno razgrajevanje pomena, temveč ponudba stabilnega vizualnega sveta, v katerem se gledalec lahko ustavi, umiri in prepozna lepoto. Kot je dejal, slika »za dušo«; svojo in gledalčevo, brez ambicije po tržnem uspehu ali aktualni umetniški relevanci.

Razstava »Ljubljana in Ljubljančanke« tako deluje kot zrela retrospektivna izpoved avtorja, ki skozi desetletja razvija prepoznaven likovni jezik in z njim gradi trajen, reflektiran odnos do mesta, v katerem živi in ustvarja.

– Ema Zajec, UL EF

Sem študentka zadnjega letnika dodiplomskega študija Ilustracije na UL ALUO. V osebnem ustvarjanju se zanimam za vizualno pripoved, s poudarkom na stripih in zinih. Vešča sem v digitalni ilustraciji, se pa najbolj udobno počutim v tradicionalnih medijih. Trenutno me zanimajo predvsem družbeno zavedne teme, navdih pa najdem tudi v literaturi, filmih, glasbi ter seveda neskončni kreativnosti kolegov in kolegic na UL ALUO.

– Lian Klančnik Povirk, študentka UL ALUO