Januar in februar sta na univerzi tradicionalno rezervirana za opravljanje študijskih obveznosti – kolokvijev in izpitov, v naših, umetniških strokah pa tudi predstavitvi preglednih razstav, produkcij, magistrskih nalog, predstav, revij in koncertov. Zato vsem študentkam in študentom v tem stresnem obdobju držimo pesti, da vam bo uspelo dokazati svoj talent, znanje in veščine – tako, kot si zaslužite! V pomoč naj vam bodo tudi izkušnje bivših študentov in kolegov – prisluhite usmeritvam, napotkom in pogovorom z alumni akademij UL in drugimi gosti, ki jih izpostavljamo v središču tokratne kULturnice.
– Prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost
V središču
Odprta vrata v umetniški svet
Karierna pot na področju umetnosti je polna priložnosti, izzivov in navdiha. Kdo bi lahko bolje pomagal študentom na tej poti kot alumni in uveljavljeni strokovnjaki s področja umetnosti, ki so to izkušnjo že prehodili? Zato smo v sodelovanju z akademijami Univerze v Ljubljani pripravili serijo video vsebin, ki ponujajo dragocene informacije študentom, alumnom in dijakom, ki šele stopajo na to razgibano in ustvarjalno pot.
Alumni UL ALUO: Lene Lekše, Miha Artnak, Nejc Prah, alumni UL AGRFT: Gašper Muženič, Urša Menart, Sara Gjergek, Matic Drakulić, Andrej Avanzo, Urša Kos in Juš Premrov ter alumni UL AG: Marjan Grdadolnik, Katja Konvalinka, Ana Mezgec.
Koordinatorica projekta: Andreja Jurček, Karierni centri UL
Montaža videa: Saša Škulj
Zasnova in mentor video grafične podobe: Andrej Kamnik
Produkcija: Univerza v Ljubljani, december 2024
– Andreja Jurček, Karierni centri UL
Odmev
Četrt stoletja pajkca Ajkca
Foto: Žiga Gorišek, UL ALUO
15. januarja 2025 smo v Moderni galeriji (MG+MSUM) odprli razstavo otroških slik, s katero smo proslavili 25. obletnico Ajkčevih delavnic. Za glasbeni program slavnostnega jubileja je poskrbela Glasbena šola Franca Šturma.
Ajkčeve delavnice so se v zadnjih dveh in pol desetletjih uveljavile kot ključni izobraževalni program za otroke in mladostnike, saj s pomočjo lika pajkca Ajkca, ki simbolizira konservatorje-restavratorje, udeležencem na dostopen način omogočajo spoznavanje postopkov varovanja umetnin, tehnologije ustvarjanja umetniških del ter vzroke za njihovo propadanje. Nagovorile so že več generacij mladih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev.
Projekt Ajkec pri restavratorjih se je začel izvajati leta 1999/2000 na pobudo Tamare Trček Pečak, ki je bila takrat vodja oddelka za konserviranje-restavriranje v Narodni galeriji. V prvih letih projekta so nastale tudi tri knjižice, trije videi v produkciji Narodne galerije in TV SLO in serija z naslovom Ajkec pri restavratorjih. Delavnice so potekale v Narodni galeriji in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Sprva smo se v okviru delavnic spoznavali predvsem z različnimi materiali, iz katerih so zgrajena umetniška dela, v zadnjem času pa znanje o tehnologiji nastajanja umetnin ter vzrokih za propadanja le-teh povezujemo še z značilnostmi posameznih obdobij v umetnosti. Do sedaj smo se srečali s slikami na platnu in lesu, z glino, mozaikom in pravo fresko. Zadnji dve temi sta bili na programu tudi v zadnjih dveh letih, dela teh delavnic pa so bila vključena v jubilejno razstavo. Prihodnje leto v naših muzejih pripravljajo pomembno razstavo slik naših baročnih slikarjev, zato za konec junija 2025 načrtujemo delavnico, ki se bo posvečala temu obdobju.
Projekt je še posebej pomemben, ker vključuje tudi najmlajše in otroke, ki potrebujejo prilagoditve, kar povečuje njegovo družbeno vrednost, prispeva k trajnosti in razširja možnosti dostopa do izobraževanja na področju umetnosti.
Vodja projekta: Tamara Trček Pečak, UL ALUO
Koordinatorka projekta: Mateja Vidrajz, UL ALUO
Delavnice in razstavo so omogočili: MG+MSUM, UL ALUO, Narodna galerija, Društvo restavratorjev Slovenije (DRS), Glasbena šola Franca Šturma, Rotary Club Ljubljana, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL), Center Janeza Levca Ljubljana, Vrtec Najdihojca (enota Palček); Osnovna šola Trzin (enota vrtec Žabica).
Projekt je sofinanciran iz ukrepa Vključevanje lokalnih, regionalnih in globalnih izzivov trajnostnega razvoja, interdisciplinarnosti in STEAM pristopov v študijski proces (C.III.1).
9. januarja 2025 smo v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) odprli razstavo del študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) Tima Topića z naslovom O STENI.
Razstava je nadaljevanje večletnega projekta. Kot namigne že naslov, je avtor v njem izhajal iz stene, natančneje stene fotografskega studia na akademiji. V procesu, ki je povezal polji fotografije in restavratorstva, je Tim Topić v prvi iteraciji projekta na steno studia s pomočjo tekoče fotografske emulzije neposredno osvetlil analogno srebro-želatinsko fotografijo zaprtih okenskih senčil. Leto pozneje so jo magistrske študentke restavratorstva pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Šemeta in v sodelovanju z avtorjem prenesle na nov nosilec.
Projekt temelji na povezovanju med umetniško produkcijo ter podporno stroko konserviranja in restavriranja likovnih del, ki se redko srečata že med ustvarjalnim procesom. Znanja in vzgibi obojega so namreč sočasno in recipročno informirali nastali objekt. Kljub temu je njegovo bistvo – kot to drži tudi za Topića – vseskozi fotografsko. Na premišljen način se posveča odnosu med fotografskim medijem in njegovim nosilcem, saj delo zareže v razmerje med podobo in nosilcem, med fotografijo kot oknom v svet in steno kot arhitekturno bariero, med fotografijo bariere in bariero fotografije, med vidnim in nevidnim, med videzom in bistvom.
Razstava je na ogled še do 8. februarja, na ta dan ob 16. uri vabimo na spremljevalni dogodek, predavanje enega od mentorjev razstave doc. Petra Raucha z naslovom Dve steni.
Avtor razstave: Tim Topić Mentorja: doc. Peter Rauch, izr. prof. Peter Koštrun (Katedra za fotografijo UL ALUO) Kuratorka MGBS: Hana Čeferin Produkcija: Univerza v Ljubljani Restavratorke: Eva Koren, Viktorija Peternel, Michelle Vidovič Mentor: izr. prof. dr. Blaž Šeme (Katedra za razvoj konservatorstva-restavratorstva UL ALUO) Pomoč pri fotografiranju: Jaka Babnik Pomoč pri projektiranju in izvedbi nosilne strukture: David Kosi
Brati ali ne brati nove knjige UL ALUO ni vprašanje!
Zimski semester 2024/25 je bil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) z založniškega vidika zelo ploden. Izdali smo kar 8 svežih umetniških in oblikovalskih publikacij, od tega 5 monografij, učbenik, zbirko vaj in katalog. Ker so vse elektronske različice prosto dostopne na spletu, vas toplo vabimo k branju!
Slovenska umetnost od leta 1950 do 2010 v geslih, 1. del Skupine, ki jo je uredila Nadja Zgonik, v zgoščenih zapisih predstavlja dvanajst skupin, ki so v drugi polovici 20. stoletja oblikovale, nekatere pa še vse do danes oblikujejo, dogajanje na slovenskem umetniškem prizorišču. Delo, ki smo ga začeli s to knjigo, želimo nadaljevati in pregledati delovanje umetniških skupin po letu 2000 pa vse do danes.
INTROSPEKTIVA V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt 1985–1995/1995–2018, ki jo je uredil Alen Ožbolt, je monografski katalog izčrpno prikaže opus umetniškega dvojca Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.) in nadaljnjega samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Tu so prvič objavljena izvirna besedila Branka Cerovca, Andreja Dekkerja, Bojana Gorenca, Toma Staniča, Tomislava Vignjeviča in Alenke Zupančič ter ponatisa besedila Mladena Dolarja in intervjuja Borisa Čibeja z V.S.S.D.-jem.
100 študentskih grafičnih listov predstavnic ljubljanske grafične šole Tinca Stegovec, Adriana Maraž, Metka Krašovec, Zora Stančič, ki jo je uredila Nadja Zgonik, je digitalna knjiga 100 študentskih grafičnih listov štirih predstavnic ljubljanske grafične šole. Iz Umetniške zbirke UL ALUO začenjamo novo zgodbo, ki naj bo dostopna, sistematično urejena, poglobljeno predstavljena, predvsem pa naj bodo umetniška dela v njej živo tkivo, ki spodbuja k raziskovanju in učenju o različnih ustvarjalnih praksah in umetniških ter pedagoških pristopih.
Who’s Afraid of Pink Colour? / Kdo se boji roza barve? avtorice Ksenije Čerče vključuje objavo eseja ter izbor del iz dveh ciklov ANTI / ANTI in Kdo se boji roza barve?, ki sta bila razstavljena na treh razstavah: Kdo se boji roza barve?, UGM Studio, 2021, kustosinja Andreja Borin, ANTI / ANTI, Galerija Equrna, 2023, kurator Arne Brejc, Galerija Equrna predstavlja štiri generacije: Zmago Lenárdič, Ksenija Čerče, Staš Kleindienst, Gašper Capuder, Galerija Murska Sobota, 2024, kurator Arne Brejc.
Umetnost in znanost v likovni anatomiji: univerzitetni učbenik avtorice Uršule Berlot Pompe je namenjen študentom likovne umetnosti, da pridobijo teoretsko in praktično znanje s področja anatomije, fizionimije in morfologije človeškega telesa, ki je osnova likovnim upodobitvam figure. Prvi del učbenika predstavi razmerje med umetnostjo in anatomijo v zgodovini in sodobnih umetniških praksah. Drugi del podaja analitično znanje o anatomski zgradbi osteoloških in mioloških struktur človeškega telesa ter znanja s področja konstrukcijske risarske analize in morfologije.
Črke in oblike: zbirka tipografskih vaj avtorja Domna Frasa je rezultat desetletja razvoja študijskih procesov pri predmetih s področja tipografije in oblikovanja črkovnih vrst. Ponuja širok nabor vsebin, ki izhajajo iz tradicije kaligrafije in visokega tiska, modernističnih načel 20. stoletja, preprostih likovnih eksperimentov, aktualnih tehnoloških možnosti in, nenazadnje, izmenjav pedagoških izkušenj s kolegi. Vaje in naloge so razvrščene po ustaljenem vrstnem redu izvedbe, ki omogoča pridobitev veščin s slojenjem povezanih znanj.
Katalog Projekt Denton/The Denton Project kot zaključek raziskovalnega in razstavnega projekta poleg besedila Nine Dragičević zaobjema rezultate projekta Denton. Z raziskovanjem dvoličnosti floriologije so študenti in študentke magistrskega programa Prostor in komunikacija na ženevski HEAD in diplomskega ter magistrskega študija industrijskega in unikatnega oblikovanja ter oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) v majhnih skupinah kot dvojne agentke in dvojni agenti ustvarili cvetlične podobe, ki prenašajo politična, feministična in kvirovska sporočila.
Publikacije so bile sofinancirane s sredstvi dejavnosti Institucionalnega stebra financiranja UL ALUO in s sredstvi dejavnosti Razvojnega stebra financiranja, v sklopu ukrepa »Uvajanje in razvoj odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa (A.II.1)«.
– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
Na UL ALUO izdelana replika ukradene fontane Fitoliti v Mariboru
Foto: Metod Frlic
V mariborskem Mestnem parku so leta 2022 obnavljali fontano Fitoliti, približno 2,5 metra visoko bronasto delo domačega kiparja Vojka Štuheca. Gradbinci snete fontane ob obnovi bazena niso zavarovali, zato so jo neznanci ukradli. Mariborska občina je sprejela odločitev, da na njeno mesto postavi repliko »Gobic«, kot so fontano zaradi značilne oblike poimenovali domačini, stroške pa bo terjala od gradbenega podjetja. Na razpisu za izdelavo replike je bil izbran Oddelek za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Projekt je vodil doc. mag. Metod Frlic z izbranima študentoma magistrskega študija Denisom Dražetićem in Denisom Vučkom, ki imata že bogate izkušnje z izdelavo replik po fotografijah (med drugim sta ustvarila repliko kipa Plavalka Franceta Goršeta, ki bo znova krasil vhod prenovljenega kopališča Ilirija). Prva faza izdelave fontane v glini in izdelava negativov v mavcu je trajala slabe tri mesece in je bila končana v letu 2024. Za pomoč pri delu so bile fotografije različnega izvora, zato je bila naloga zelo zahtevna. Slog Štuhečevega dela sta študenta poskusila razumeti tudi iz kataloga njegovih del in se skušala čim bolj približato njegovemu načinu obravnavanja površine.
V letu 2025 bo replika Fitolitov odlita v bron in postavljena na prvotno mesto v Mariboru. Tako bo na UL ALUO zaključena še ena uspešna zgodba izdelave replik ukradenih javnih kipov in upamo, da nam bodo tovrstne pomembne naloge zaupane še naprej.
– doc. mag. Metod Frlic, UL ALUO
Project Network na Danskem
Lana Pastirk: Nove ptice (2022), odkupljeno v Umetniško zbirko UL ALUO. Foto: arhiv avtorice.
Pomembna umetniška rezidenca za študentko in začetek pomembnega mednarodnega sodelovanja za UL ALUO na področju keramike
Naša alumna Lana Pastirk, ki je v lanskem letu uspešno zaključila magistrski študij na smeri Oblikovanje stekla in keramike ter za svojo magistrsko nalogo prejela tudi Nagrado UL ALUO, je bila izbrana za sodelovanje v priznanem rezidenčnem programu Project Network na Danskem. Septembra 2025 bo sprejeta v mednarodno umetniško skupnost v Guldagergaard - International Ceramic Research Center v danskem mestu Guldagergaard, kjer bo razvijala svoje projekte, raziskovala nove tehnike in materialne pristope ter pridobivala izkušnje v enem najpomembnejših centrov za keramiko na svetu.
Program Project Network združuje mlade umetnike, ki želijo poglobiti svoje znanje in izkušnje na področju keramike. Udeleženci imajo priložnost ustvarjati v navdihujočem okolju, graditi mednarodno mrežo ter na koncu rezidence predstaviti svoja dela na razstavi, spremljani z izidom kataloga. Rezidenti so izbrani na podlagi priporočil vabljenih mentorjev. V sodelovanju z UL ALUO, natančneje z doc. Kristino Rutar, se je letos izbor izvajal prvič, obeta pa dolgoročno sodelovanje obeh institucij.
Uspeh Lane Pastirk ni le osebni dosežek, temveč tudi pomemben kazalnik kakovosti programa Unikatno oblikovanje in celotne UL ALUO. Ponosni smo, da naša akademija študentom zagotavlja podporo in znanje, ki jih postavljata ob bok najboljšim tujim umetniškim študijem (keramike). Povabilo k sodelovanju s strani centra Guldagergaard je dodatna potrditev našega ugleda in pomena v mednarodnem prostoru.
Iskrene čestitke Lani, želimo ji veliko ustvarjalnih uspehov na rezidenci!
– doc. Kristina Rutar, UL ALUO
Hobotnica banana mišmaš
Foto: UL EF
V sredo, 8. januarja 2025, se je v Galeriji Ekonomske fakultete odprla razstava, ki bo prostore krasila v januarju.
Avtorica razstave je Milanka Fabjančič, akademska slikarka, ilustratorka, oblikovalka in animatorka. Razstava ponuja globok vpogled v ustvarjanje njenega sedemminutnega filma Hobotnica Banana Mišmaš, film o živahni in duhovni zgodbi dveh prijateljic, Mile in Mare.
V osupljivih grafikah lahko spremljamo fragmente njunih življenj, ki sta zelo različni. Četudi je animiran film prav poseben medij, ki združuje zvok, risbo, gibanje in zgodbo, je prav v izoliranih grafikah, kot so te v galeriji, moč opaziti vso vizualno popolnost, ki krasi ta film. Slike opazovalca res ponesejo v njihov čudovit odmaknjen svet, ki je seveda za odtenek pravljičen, hkrati pa temelji na naši pretekli, sedanji in prihodnji resničnosti. Grafike in omenjen film imajo avtobiografsko noto, saj izvirajo iz avtoričinih zgodb in zgodb njene sestre, ki sta poosebljeni v glavnih junakinjah.
Avtorica je v svojem govoru izpostavila, da je gonilo njene inspiracije radovednost, le to vidi kot nujno za vsakršno umetnost in ljubezen do takšnega dela. Pravi, da s prakticiranjem svoje umetnosti lažje prebrodi težje trenutke v življenju, kar je poskušala prenesti v film. Eden od avtobiografskih trenutkov, vključenih v filmu, ki ga avtorica sama izpostavlja, je zgodba o tem, kako sta avtorica in njena sestra kotalkali skupaj, vsaka je imela na nogah le eno kotalko, ker sta imeli v otroštvu zgolj en par kotalk. Izpostavila je več takšnih trenutkov in s tem obiskovalcem pričarala res posebno pripovedno vzdušje.
Na vprašanje, koliko časa ji vzame ustvarjanje takega filma, odgovarja, da je v sekundi gibanja na filmu treba narisati 12,5 sličic. Pravi, da ji kakšen dan ne uspe niti celotna sekunda, zato se takšni filmi ustvarjajo tudi nekaj let.
Kaj sporoča mladim s temi slikami? Naj bo vsak obdan s tem, kar rad počne in poskuša iz tega živeti, naj strast do dela vodi posameznika. Mladim svetuje ustvarjanje v življenju nasploh, ne zgolj v umetnosti, v kateremkoli delu.
Motiv, ki bi ga lahko razumeli kot presek njenih grafik, je nostalgija, ki ga avtorica pojasnjuje kot estetiko preteklosti. Sama goji nostalgijo do utopij, ki jih ima človek v svoji otroški fazi, nostalgijo raziskuje tudi v svojem prvem filmu ”Liliana”. Pravi da je nostalgija nekaj nepoznanega, kar je lahko poligon za raziskovanje in radovednost, ki je za umetniško ustvarjanje nujna.
Obiskovalci so z vprašanji razvili prijeten pogovor o pristopih ustvarjanju in vsebini filma. Med obiskovalci je bil tudi avtoričin oče Zarjan Fabjančič, ki je bil dolgoleten profesor na Ekonomski fakulteti.
Razstavo si lahko v prostorih Galerije EF ogledate do 31. januarja 2025.
– Marko Čadež Mačkić
4. Dnevi poljskega filma
Otvoritveni film Kmetje. Foto: Michał Saczuk
Med 8. in 12. januarjem 2025 so v Ljubljani potekali 4. Dnevi poljskega filma, ki jih v sodelovanju s Slovensko kinoteko in Veleposlaništvom Republike Poljske v Ljubljani soustvarja Katedra za polonistiko Oddelka za slavistiko FF UL.
Sredinemu predfilmu Zelena meja (2023) režiserke Agnieszke Holland, ki izhaja iz na Poljskem in širše prepoznavne generacije režiserjev in režiserk t. i. kina moralnega nemira (poleg nje npr. še Andrzej Wajda, Krzysztof Kieślowski in Krzysztof Zanussi), je sledila četrtkova uradna otvoritev filmskega cikla, na kateri so do zadnjega sedeža napolnjeno dvorano pozdravili predstavniki Slovenske kinoteke in Veleposlaništva Republike Poljske. Nato smo si ogledali animirani film Kmetje (2023) Dorote in Hugha Weichmana. Omenjena režiserja sta z ekipo ustvarjalcev na področju filmske animacije v zadnjem času nase opozorila z animiranim celovečercem Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost (2017, v koprodukciji z Veliko Britanijo). Njihov najnovejši, slikarsko megalomanski projekt, je animirana filmska adaptacija romana Kmetje Nobelovega nagrajenca za književnost Wł. St. Reymonta. Animacija literarne klasike je med drugim inspirirana s slikarstvom Józefa Chełmońskega, odlikuje pa jo tudi raznolika glasba.
Filmski cikel je v nadaljevanju prinesel pregled študentskih kratkih filmov Filmske šole v Lodžu, iz katere izhajajo velika režiserska imena kot so, poleg že omenjenih predstavnikov kina moralnega nemira, še Wojciech Jerzy Has, Roman Polański, Jerzy Kawalerowicz.
Slednjega smo predstavili s filmsko klasiko Mati Ivana Angelska (1961), ki temelji na istoimenski noveli pisatelja Jarosława Iwaszkiewicza iz leta 1946. Ta je snov za zgodbo vzel iz dogodkov v 17. stoletju, povezanih s »hudiči iz Louduna« v Franciji, ko je obsedene uršulinke neuspešno zdravil duhovnik eksorcist, na koncu pa se je hudič polotil prav njega. Kawalerowiczev film odlikujejo narativna, vizualna izčiščenost in hkrati kompleksna sporočilnost.
Absolventka filmske šole v Lodžu je tudi Małgorzata Szumowska, ena najprepoznavnejših sodobnih poljskih režiserk. Na Dnevih poljskih filmov smo si ogledali filma Telo (2015) in Ženska iz … (2023), v katerih tematizira medčloveške in družinske odnose, ki so postavljeni na preizkušnjo zaradi drugačnosti, bolezni ali drugih nepričakovanih dogodkov.
Filmski cikel se je zaključil z dokumentarnim filmom Putinovo igrišče (2024) dokumentarista Konrada Szołajskega, ki se pogosto loteva občutljivih političnih in družbenih tem, pri čemer v svojem najnovejšem filmu raziskuje doktrino Putinove hibridne vojne.
Dobro obiskani Dnevi poljskega filma so gledalcem in gledalkam – med njimi je bilo tudi precej študentov in študentk oziroma diplomantov in diplomantk Katedre za polonistiko Oddelka za slavistiko FF UL – ponudili formalno in žanrsko raznolik pregled sodobne poljske filmske produkcije in izbrane filmske klasike, hkrati pa priložnost za klepet in diskusijo na temo poljske filmske produkcije.
– Doc. dr. Lidija Rezoničnik, Oddelek za slavistiko, Katedra za polonistiko UL FF
Predstavitev ilustratorja kULturnice
Foto: osebni arhiv
V zadnjem letu dodiplomskega študija se osredotočam na odkrivanje in raziskovanje novih tehnik in načinov oblikovanja. Spopadam se s kolažem, akvareli, akrili in digitalnimi tehnikami ter z združevanjem različnih tehnik v zanimivo in usklajeno celoto. Vsebino za dela iščem v vsakdanjih dogodkih in izkušnjah ali leposlovju, najbolj pa me navdihujejo kolegice in kolegi, s katerimi rad ustvarjam in sodelujem, saj mi pomagajo odkriti kaj in kako želim sporočiti s svojimi ilustracijami.
– Jure Hüll, študent UL ALUO
Galerija
Koncertni cikel Tutti: Simfonični orkester, Mešani in Komorni zbor Akademije za glasbo UL
Foto: Otton Zajec
Koncertni cikel Tutti: Simfonični orkester, Mešani in Komorni zbor Akademije za glasbo UL
Foto: Otton Zajec
Koncertni cikel Tutti: Simfonični orkester, Mešani in Komorni zbor Akademije za glasbo UL
Foto: Otton Zajec
Koncertni cikel Solo e da camera: doc. Izidor Erazem Grafenauer, teorba
Foto: Otton Zajec
Zvokotok 2025 - cikel Poslušalnice: Zvočna pozornost - Nejc Grm, harmonika z elektroniko
Foto: Otton Zajec
Koncertni cikel Tutti: prof. Jože Kotar, klarinet in Godalni ansambel UL AG
Foto: Otton Zajec
Koncertni cikel Solo e da camera: prof. Miha Rogina, saksofon in strok. sod. Sven Brajković, klavir
Foto: Otton Zajec
Giacomo Puccini: Gianni Schicchi (komična opera v enem dejanju)
Foto: Darja Štravs Tisu
Giacomo Puccini: Gianni Schicchi (komična opera v enem dejanju)
Foto: Darja Štravs Tisu
Odprtje razstave O steni študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij UL ALUO Tima Topića v Mali galeriji Banke Slovenije
Foto: Simon Pintar, Banka Slovenije
Odprtje razstave O steni študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij UL ALUO Tima Topića v Mali galeriji Banke Slovenije
Foto: Simon Pintar, Banka Slovenije
Odprtje razstave O steni študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij UL ALUO Tima Topića v Mali galeriji Banke Slovenije
Foto: Simon Pintar, Banka Slovenije
Odprtje razstave O steni študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij UL ALUO Tima Topića v Mali galeriji Banke Slovenije
Foto: Simon Pintar, Banka Slovenije
Odprtje razstave O steni študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij UL ALUO Tima Topića v Mali galeriji Banke Slovenije
Foto: Simon Pintar, Banka Slovenije
Odprtje razstave O steni študenta Oddelka za oblikovanja vizualnih komunikacij UL ALUO Tima Topića v Mali galeriji Banke Slovenije
Foto: Simon Pintar, Banka Slovenije
Razstava Četrt stoletja pajkca Ajkca v Moderni galeriji
Foto: Arhiv MG+MSUM
Razstava Četrt stoletja pajkca Ajkca v Moderni galeriji
Foto: Arhiv MG+MSUM
Razstava Četrt stoletja pajkca Ajkca v Moderni galeriji
Foto: Arhiv MG+MSUM
Razstava Četrt stoletja pajkca Ajkca v Moderni galeriji
Foto: Arhiv MG+MSUM
Razstava Brine Jenko v knjižnici UL PEF
Foto: Ana Jamnik
Razstava 3. letnika Oddelka za likovno pedagogiko 2024/25, kiparstvo
Foto: Ana Jamnik
Razstava 3. letnika Oddelka za likovno pedagogiko 2024/25, kiparstvo
Foto: Ana Jamnik
Razstava 3. letnika Oddelka za likovno pedagogiko 2024/25, slikanje
Foto: Ana Jamnik
Razstava 3. letnika Oddelka za likovno pedagogiko 2024/25, risanje
Elektronsko glasilo kULturnica nastaja v sodelovanju s sodelavkami in sodelavci akademij ter umetniških smeri fakultet Univerze v Ljubljani.
Izhaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu.
Izdajatelj: Založba Univerze v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik: prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost
Uredniški svet: prof. mag. Matjaž Drevenšek, Mirela Šućur
Zbiranje in urejanje prispevkov: Mirela Šućur, Jernej Kejžar
Sodelujoče in sodelujoči: prof. mag. Matjaž Drevenšek, Sara Bešlin Vatovec, Marko Čadež Mačkić, doc. mag. Metod Frlic, Ana Jamnik, Ana Jenko Kovačič, Maša Medved, doc. dr. Lidija Rezoničnik, doc. Kristina Rutar, Kristina Zajc Božič, Dunja Zlotrg
Avtorice in avtorji uporabljenega slikovnega gradiva: Metod Frlic, Žiga Gorišek, Ana Jamnik, Lana Pastirk, Simon Pintar, Michał Saczuk, Darja Štravs Tisu, Otton Zajec
Avtor naslovne ilustracije: prof. mag. Milan Erič
Avtor serije ilustriranih vinjet:JureHüll, mentorica: doc. Suzi Bricelj