Julij 2026

Že dobra štiri leta, od kulturnega praznika leta 2022, ko je izšla prva številka kULturnice, nas vsak zadnji ponedeljek v mesecu nagovarjajo naslovnice, ki so hkrati komentar, opomba, šala, ogledalo in včasih tudi brca v rebra. Pod njimi je podpis prof. mag. Milana Eriča, akademskega slikarja, ilustratorja, avtorja animiranih filmov in dolgoletnega profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Njegove risbe nikoli ne ostanejo na ravni okrasja – vedno spregovorijo, se odzovejo, poigrajo z aktualnostjo. Enkrat nas nasmejijo, drugič opozorijo, pogosto presenetijo, nikoli pa nas ne pustijo ravnodušnih. Pred kratkim se je upokojil, zato je pravi trenutek, da se mu zahvalimo za vse dosedanje – in prihodnje – prispevke, ki jih je za vseh petinpetdeset številk ustvaril povsem pro bono. Hvala, dragi Milan.

Milan Erič, rojen leta 1956 v Slovenj Gradcu, je odraščal v Mariboru, kjer je že zgodaj pokazal izjemen risarski talent. Leta 1979 je diplomiral na Oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, dve leti pozneje pa zaključil še slikarsko specialko. Od leta 1980 neprekinjeno razstavlja v Sloveniji in tujini ter je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Njegov likovni izraz temelji na risbi – na liniji, ki je hkrati misel, opazovanje, komentar in igra. Značilna je figuralna pripovednost, prežeta s karikaturalno in groteskno poetiko, humorjem ter tankočutnim opazovanjem družbe. Pogosto prepleta analogne in digitalne tehnike ter ustvarja dela, ki združujejo risbo, sliko, ilustracijo in animacijo v enoten vizualni svet.

Med letoma 1984 in 1998 je skupaj z Zvonetom Čohom ustvaril celovečerni risani film Socializacija bika, ki je postal kultno delo slovenskega animiranega filma. Film je prejel Grand Prix Portorož, nagrado Prešernovega sklada in nagrado za humor na festivalu animiranega filma v Stuttgartu. S tem filmom sta avtorja postavila nove standarde in odprla prostor sodobni slovenski animaciji, ki je pozneje rasla prav na teh temeljih.

Kot pedagog je pomembno zaznamoval generacije študentov. Poučeval je risanje in slikanje na Naravoslovnotehniški fakulteti UL, nato pa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, kjer je postal redni profesor za oblikovanje. Študenti ga pomnijo kot profesorja, ki je risbo postavil v središče likovnega mišljenja in jo razumel kot temeljni način gledanja sveta.

Za svoje delo je prejel vrsto najpomembnejših slovenskih nagrad: Zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada, plaketo in nagrado Hinka Smrekarja, nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo, nagrado Saše Dobrile ter nagrado ZDSLU za življenjsko delo na področju risbe. Njegov opus je oblikoval razvoj slovenske risbe, ilustracije in animiranega filma ter vplival na številne mlajše ustvarjalce. S svojim prepoznavnim slogom, pedagoškim delom in pionirskimi animacijskimi projekti je trajno zaznamoval slovensko umetnost – in v zadnjih letih tudi vizualno identiteto kULturnice.

– Prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost in šport

FLUID dizajn forum je priznani mednarodni oblikovalski forum v Črni gori, ki vsako leto maja ponudi predavanja, delavnice in razstave s področja vizualnih komunikacij, v sklopu programa pa se podelijo tudi regionalne nagrade za mlade oblikovalce. Letos je ena od nagrad pripadla magistrskemu študentu Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) Gabrielu Klančarju.

Predstavniki UL ALUO se redno udeležujejo Fluida, pedagoginje in pedagogi z Oddelka za oblikovanje komunikacij kot predavatelji in mentorji v programu, študentke in študenti pa kot udeleženci in tekmovalci.

Tudi na letošnjem 14. Fluidu je bilo tako, ekipo UL ALUO sta tokrat vodila prof. Domen Fras in asist. Alja Herlah. Letošnjo nagrado za plakat na temo »REZ«/ »CUT« pa je prejel naš podiplomski študent smeri Grafično oblikovanje Gabriel Klančar (1. mesto si deli z dvema oblikovalskima kolegicama iz Črne gore). O svojem nagrajenem delu je povedal, da je nastalo skozi raziskovanje s pomočjo redukcije oziroma preizkušanje, kako malo je potrebno, da se izrazi pomen reza.

Iskrene čestitke!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V ponedeljek, 6. julija, je bilo na svečanem odprtju 62. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Cukrarni podeljeno peto Toporišičevo priznanje, ki ga je za večdesetletno izjemno delo na področju slovenistike, prispevek k razvoju didaktike slovenščine kot drugega in tujega jezika z inovativnimi učnimi gradivi in pristopom ter za krepitev sodelovanja med Univerzo na Dunaju in Univerzo v Ljubljani prejela izr. prof. dr. Elizabeta Jenko z Inštituta za slavistiko Univerze na Dunaju. Obenem je bilo drugič podeljeno Toporišičevo priznanje za izjemen študentski dosežek, ki ga je prejel Robert Kajstura s Fakultete za humanistiko Šlezijske univerze v Katovicah za prispevek k raziskovanju leksikalne dediščine in njenega odraza v sodobnem slovenskem jeziku ter uveljavljanje slovenistike v mednarodnem akademskem prostoru. Priznanje, ki ga podeljujejo Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik, je izročila dekanja UL FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar. 

– doc. dr. Mojca Nidorfer, predsednica komisije za podelitev Toporišičevih priznanj

Osmega julija 2026 se je v galeriji MUZA TR2 odprla razstava del magistrskih študentk in študentov Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO, ki so nastala v okviru projekta Cankar150.

Projekt predstavlja izbor študentskih del, nastalih v okviru petih projektnih nalog na 2. stopnji študija Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO, na smereh Grafično oblikovanje in Ilustracija. Razstava je del širšega programa Cankar150, pripravljenega ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja, enega najpomembnejših slovenskih literatov, dramatikov in družbenokritičnih mislecev. Skozi raznolike pristope sodobne vizualne komunikacije projekt odpira dialog med Cankarjevim literarnim opusom in aktualnim časom ter raziskuje, kako lahko njegova dela in ideje nagovarjajo današnji prostor in občinstvo.

Prvi sklop so ilustracije, ki so jih študenti in študentke smeri Ilustracija ustvarili pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj. Izhodišče za delo so bile Cankarjeve črtice, pri katerih so mladi avtorji in avtorice razvijali individualne interpretacije literarnih motivov in likov. Nastale ilustracije so postale osnova za nadaljnje oblikovalske projekte študentov in študentk smeri Grafično oblikovanje, ki so pod mentorstvom prof. Radovana Jenka zasnovali knjige za vsako črtico posebej. Pri tem je bil poudarek namenjen eksperimentalnim pristopom v oblikovanju knjige, raziskovanju tipografije, ritma strani, materialnosti ter odnosa med besedilom in podobo.

Del razstave so tudi veleplakati, nastali pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina. Študenti in študentke so oblikovali plakate, vsebinsko povezane z življenjem in literarnim opusom Ivana Cankarja. Klasični medij plakata so nadgradili z uporabo digitalnih aplikacij in animacije: ob usmeritvi mobilnega telefona v plakat se statična podoba spremeni v gibljivo vizualno animacijo. V okviru predmeta Vizualno razmišljanje, ki ga vodi doc. Roman Ražman, pa so študenti in študentke izhajali iz Cankarjeve izrazite družbene kritičnosti in njegove občutljivosti za socialna vprašanja. Izluščili so specifična družbena sporočila, ki obravnavajo teme današnjega časa.

Na razstavi so predstavljene tudi mednarodno nagrajene študentske naloge, nastale pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, ki so obsegale oblikovanje identitete izmišljene blagovne znamke #10:50, poimenovane po času rojstva Ivana Cankarja. Študenti in študentke so zasnovali ime, vizualno identiteto in embalažo oziroma pločevinko izdelka, pri čemer so skozi sodobne oblikovalske prijeme raziskovali možnosti povezovanja literarne dediščine, vizualne kulture in principov blagovne komunikacije.

Odprtje razstave so pospremili nagovori direktorja NLB MUZE Matka Mioča, ki je pozdravil v imenu gostiteljev, doc. dr. Alena Albina Širca z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo UL FF, ki je za projekt pripravil izbor Cankarjevih črtic, na podlagi katerih so študenti ustvarjali ilustracije, ob tej priložnosti pa je poudaril izjemno aktualnost pisateljevih del, ter prof. Radovana Jenka, vodje in enega od mentorjev projekta Cankar150.

Razstavo si lahko na Trgu republike v Ljubljani ogledate do 4. oktobra 2026.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Samostojna razstava Brite Mandelj na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF) predstavlja raziskovalno delo, nastalo v študijskem letu 2025/2026 pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2. Avtorica v obliki digitalnih tiskov in fotografske dokumentacije predstavlja tri sakralne objekte, ki so bili med drugo svetovno vojno na Slovenskem porušeni, ter je na podlagi arhivskih fotografij in terenskega raziskovanja zgradila Vzorčno prekrivanje preteklosti s sedanjostjo.

V umetniško-raziskovalnem projektu smo obravnavali cerkev sv. Lucije v Dražgošah, cerkev sv. Jedrt nad Lajšami in cerkev sv. Roka na Felič Vrhu. Vse tri sakralne arhitekture so bile v času druge svetovne vojne porušene in naknadno spet zgrajene kot simboli požrtvovalnosti, vztrajnosti, dolžnosti do kolektivnega spomina in ponovne vzpostavitve duhovnega življenja v izbranih skupnostih.

Ustvarjalni del smo zasnovali s pomočjo arhivskih fotografij prvotnih cerkva in fotografskega gradiva, ki smo ga ustvarili v sodobnem času. Fotografsko gradivo smo s pomočjo grafične programske opreme interpretirali v obliki silhuet. Linijska risba nam predstavlja razliko med historičnimi slogi in modernimi izpeljavami oz. načrti arhitektov. S pomočjo vektorske grafike smo sestavili vzorce, ki smo jih pri sopostavitvah gradili s prekrivanjem, razlikovalnost dveh časovnih obdobij pa je ponazorjena z dvema različnima barvama. Vzorci se simbolno navezujejo tudi na pravila in ponavljanje vzorcev v družbi ali religiji. Vzorce sakralnih arhitektur smo opremili s tipografskimi naslovi, s katerimi želimo opozoriti na neprestano obnovo – posameznika, družbe in ne nazadnje tudi prostora. Vzorce spremljajo napisi obnova, prenova in znova.

Serija vzorcev predstavlja dialog med rdečimi starimi in novimi modrimi podobami cerkva, ki prikazujejo kontrast med baročnim ter modernističnim in postmodernističnim slogom ter odnos med pogubo in novim uporom. Takšna interpretacija ne dokumentira zgolj zgodovinskih dejstev, temveč odpira prostor za razmislek o pomenu dediščine, o odnosu med ruševinami in obnovo ter o tem, kako lahko sodobna umetniška praksa na novo osvetli zgodbe, ki jih lahko pripovedujejo ti sakralni objekti oz. njihovi graditelji. Interpretacijo dveh sakralnih objektov smo natisnili na ponjavo in jo v obliki sodobnega vitraža izobesili kot performativno grafično intervencijo za pet ur na zvonik sv. Roka na Felič Vrhu januarja 2026.

Mentorja: asist. dr. Tanja Medved, doc. Boris Beja

Razstava je nastala v sodelovanju in ob podpori: HUD sklad UL, UL NTF, Marko Mandelj, Gašper Mesojedec in Tara Tkalec.

– doc. Boris Beja, UL NTF

Med 18. junijem in 24. julijem 2026 je bila v Galeriji Bažato na ogled skupna razstava študentk in študentov UL ALUO in Akademije likovnih umetnosti Univerze v Zagrebu (ALU) z naslovom MIGRATORIJ // Dialog akademij: Zagreb-Ljubljana.

Že tradicionalna poletna razstava študentk in študentov UL ALUO, ki v Galeriji Bažato ob zaključku študijskega semestra predstavljajo aktualno študentsko produkcijo, je letos pridobila mednarodno razsežnost. Razstavni koncept je nadgrajen s sodelovanjem študentk in študentov ALU iz Zagreba, s čimer razstava vzpostavlja dialog med dvema sorodnima institucijama ter odpira prostor za srečevanje različnih umetniških pristopov in ustvarjalnih praks. Na razstavi je predstavljen izbor 49 umetniških del 29 mladih umetnic in umetnikov – 16 študentk in študentov UL ALUO Ljubljana ter 13 študentk in študentov ALU Zagreb.

Razstava združuje različne umetniške medije, od slikarstva, risbe in konceptualnih praks do prostorskih in ploskovnih instalacij, videoanimacij ter interdisciplinarnih umetniških projektov. Razstavljena dela v medsebojnem dialogu vzpostavljajo mrežo odnosov med posamezniki, institucijami in kulturnimi prostori ter poudarjajo pomen mednarodnega sodelovanja kot enega ključnih elementov sodobne umetniške produkcije. Razstava je tako platforma za predstavitev mladih umetnic in umetnikov, ki s svojimi deli aktivno soustvarjajo sodobno vizualno umetnost in prispevajo k oblikovanju širšega umetniškega prostora.

Sodelovali so:

Študentke in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO):
Aljoša Potokar, Ana Malnar, Ana Žele, Anja Kočar, Bojan Pejović, Eva Žgajnar, Izabela Malovrh, Jasmina Debevc, Kaja Podgoršek, Klara Polajnar, Maks Jeriha, Maruša Pajnič, Miha Freund, Milan Radomirović, Nejc Zorenč, Tinkara Nemec Herkess

Izbor del: prof. mmag. Ksenija Čerče, doc. mag. Mitja Ficko in doc. mag. Uroš Potočnik
Koordinatorka razstave: Vida Šturm

Študentke in študenti Akademije za likovno umetnost v Zagrebu (ALU):
Antonio Petrić, Barbara Jurić, Bartol Galović, David Pavlović, Dominik Hudin, Franka Vrljić, Karlo Kopić, Karlo Sabolić, Lara Kutić, Lorenzo Lepur, Magdalena Katarina Petrčić, Majda Vukalović, Nika Lamešić

Izbor del: Tomislav Buntak in prof. dr. art. Robert Šimrak
Koordinatorka razstave: Korana Littvay

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Štirinajstega julija 2026 se je v Ulični galeriji TAM-TAM na Vegovi v Ljubljani odprla naslednja v ciklu razstav UL ALUO izpostavlja: nagrajeni študentski projekti. Na peti razstavi predstavljamo nagrajeno diplomsko delo Lize Jutre Norčič, ki je diplomirala na Oddelku za slikarstvo UL ALUO.

Cikel desetih razstav izpostavlja izjemne ustvarjalne, raziskovalne in študijske projekte študentk in študentov UL ALUO, nagrajene v študijskem letu 2024/2025. Liza Jutra Norčič se predstavlja s svojim diplomskim delom Sto let na dan, za katero je prejela Prešernovo nagrado UL ALUO 2024/2025.

Diplomsko delo Lize Jutre Norčič zajema štiri dela, štiri projekte, združene pod naslovom Sto let na dan. Pisni del je razdeljen na štiri dejanja, ki vsak na svoj način odpirajo prostor posameznemu projektu. Od obravnavanih umetniških del ni ostalo skoraj nič. Le skupina žerjavov, del projekta, o katerem govori četrto dejanje Tišina, ki jo dolgujemo. A kot pravi somentor izr. prof. dr. Tomo Stanič, to, da so se porazgubila, ni nič drugega kot priča nekemu postajanju, spreminjanju, pozabi in fragmentaciji, ki se dogajajo iz dneva v dan.

Ta diplomska naloga je zelo osebna, neprestano prepleta avtoričino življenje, njena opažanja, videnja in misli – iz sebe v svet in iz sveta ponovno vase. Kot pravi avtorica sama, raziskuje umetniško artikulacijo skozi dolgotrajne, ponavljajoče se in procesualne prakse, ki izhajajo iz telesa, misli, spomina, absurda in družbenopolitične občutljivosti. Naloga je odgovor na današnji čas. Čas, v katerem smo prepuščeni zgolj upanju, čas brez glasu … In vendar je to hkrati čas, ki potrebuje govor, zato se zaključek naloge glasi: »Vem pa, da ne bom molčala. Glasna kot žerjav bom zahtevala tišino. Naj živi svobodna Palestina.«

Besedilo diplomskega dela Lize Jutre deluje kot podaljšek nekdanjih umetniških projektov, kot nova plast, ki odpira drugačna branja in videnja teh vizualnih del in sveta, iz katerega izhajajo.

Razstava je na ogled do 4. avgusta 2026.

Univerzitetni študijski program prve stopnje Slikarstvo
Mentor: prof. Žiga Kariž
Somentor: izr. prof. dr. Tomo Stanič

Razstava Tišina, ki jo dolgujemo je bila januarja 2024 predstavljena v Galeriji P74 v okviru cikla MLADI, programa Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., namenjenega strokovni predstavitvi umetnic in umetnikov mlajše generacije. Razstavo je kurirala Nina Skumavc.

Fotografije na plakatih: Arhiv Centra in Galerije P74, foto: Dejan Habicht

Koordinacija razstav: prof. dr. Petra Černe Oven in Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
Oblikovanje plakatov: doc. Roman Ražman, UL ALUO

Organizacija razstave: TAM-TAM Inštitut v koprodukciji z UL ALUO

Plakatna galerija je projekt podjetja TAM-TAM, ki ga izvaja in vodi TAM-TAM Inštitut.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Razstava ODTISI MED NAMI se umešča na presečišče sodobnega oblikovanja, oblačilno-tekstilnih študij, trajnostnih praks ter družbeno-humanističnih refleksij telesa, tekstilije, oblačila in okolja. Izhaja iz koncepta trajnosti kot večplastnega fenomena, ki zajema materialne, družbene in simbolne odtise človekovega delovanja. Projekt raziskuje, kako posameznik – kot prebivalec planeta, uporabnik, potrošnik in oblikovalec – s svojimi dejanji ali nedejanji soustvarja okolje in kako ga to okolje hkrati povratno oblikuje.

Razstava predstavlja rezultate tega procesa: potiskana oblačila in tekstilije, ki skozi prizmo materialnosti in trajnosti izražajo razumevanje razmerij med posameznikom, skupnostjo in okoljem. Študenti so na osnovi teoretične refleksije razvijali idejne zasnove skozi risbo, zapis in digitalne medije ter oblikovali kolekcije vzorcev in oblačil. Pomemben del procesa je bil razvoj digitalnih tekstilnih vzorcev, tiskanih neposredno na krojne dele blaga – pristop, ki sledi načelom zmanjševanja tekstilnega odpada in odgovornega oblikovanja.

Likovna in vsebinska pripovednost digitalno natisnjenih vzorcev, oblačilnih form in zgovornih detajlov vabi k premisleku o vplivu sodobnega načina življenja na okolje in na prihodnje generacije.

Projekt je bil izveden v sodelovanju s prof. dr. Katarino Nino Simončič s Tekstilno-tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu. Sofinanciral ga je Razvojni sklad UL.

Avtorji razstavljenih del: Čarna Berk, Hana Birsa, Luka Bončina, Ema Cestnik, Klara Čretnik, Alex Devetak, Zarja Ivačič, Neža Kavčič, Nina Mašera Lisjak, Lejla Lamija Mešanović, Lucija Novak, Sandra Pregeli, Janž Rener, Taja Sejdić, Pia Wallner

Mentorji in soavtorji: prof. dr. Katarina Nina Simončič, prof. Almira Sadar, prof. Nataša Peršuh prof. Elena Fajt, doc. Petja Zorec, prof. Marija Jenko, izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, doc. mag. Arijana Gadžijev, asist. Alenka More, asist. Nataša Hrupić, asist. Sara Valenci, asist. Kristi Komel, asist. Anže Mrak, strok. sod. Nina Glavič, strok. sod. Mojca Košir

– prof. Elena Fajt, UL NTF

Med 6. in 10. julijem 2026 sta Piran in Portorož gostila šesto izdajo mednarodne poletne šole Design+Science z naslovom »Wet Dreams: Sea in us«. Projekt, ki ga sooblikujejo Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO), Kulturno-izobraževalno društvo PiNA, Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu in Inštitut Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu, je povezal 17 mladih raziskovalk in raziskovalcev, umetnic in umetnikov ter oblikovalk in oblikovalcev z vsega sveta, ki so skozi sinergijo različnih disciplin iskali odgovore na ključna okoljska vprašanja sodobnega časa. Gostitelji s Fakultete za pomorstvo in promet (UL FPP) so omogočili izredne pogoje za izvedbo, ki so se zrcalili pri rezultatih dela.

Letošnja rdeča nit je izhajala iz dejstva, da smo ljudje biološko neločljivo povezani z morjem, ki pa ga prepogosto obravnavamo le kot vir izkoriščanja ali estetsko kuliso. Udeleženke in udeleženci so v štirih vsebinskih sklopih sistematično prevpraševali naš odnos do vodnih ekosistemov: raziskovali so pritisk človeka in invazivnih vrst, se posvetili segrevanju morja, analizirali geopolitične zemljevide moči in tehtali vpliv množičnega turizma na lokalna okolja. Trdne strokovne temelje so zgradili s pomočjo priznanih predavateljev. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj jih je seznanila z mejami planetarne rasti, Robertina Šebjanič z zvočnim onesnaževanjem oceanov, dr. Tinkara Tinta pa z morsko mikroekologijo. Znanstveni mozaik so dopolnili še evolucijska biologinja dr. Mihaela Pavličev, strokovnjakinja za pomorstvo dr. Elen Twrdy, strokovnjak za trajnostni turizem dr. Miha Bratec in sociolog dr. Oliver Vodeb s kritično refleksijo družbenih in komunikacijskih vidikov projektov.

Pod vodstvom oblikovalskih mentorjev (izr. prof. dr. Ivica Mitrović, Dorijan Šiško, doc. Emil Kozole in Illya Pavlov) so udeleženci surove podatke pretopili v tri spekulativne projekte, ki ponujajo ogledalo naši družbi. Prvi je kratek film, ki skozi oči modre rakovice prevrača klasično narativo o invazivnih vrstah. Drugi je senzorična soba pobega, ki simulira stres morskih bitij ob podvodnem hrupu in odpadkih. Tretji pa je ulični performans, ki se skozi obredno prepletanje turističnih brisač na javnih površinah loteva prostorske okupacije in izgube lokalne identitete zaradi množičnega turizma.

Za vsebinsko globino in odlično organizacijo je skrbela ekipa: prof. Boštjan Botas Kenda (UL ALUO), izr. prof. dr. Marina Klemenčič, Borut Jerman, Maja Drobne, doc. Emil Kozole in Ana Markežič. Šola je znova dokazala, da so transdisciplinarni projekti ključni za razvoj družbene empatije in iskanje trajnostnih sistemskih rešitev.

»Govorimo, pišemo in trdimo, da je zbliževanje znanosti in oblikovanja nujno, kar se nenehno dokazuje na različne načine. Predstavlja se kot neodvisen pogled iz nekonvencionalne perspektive. Ne, to nista vzporedna svetova. Vsak od njiju s svojega vidika potrebuje drugega. To dejstvo se izkazuje in živi v vsakdanjem življenju. To je poletna šola Design+Science, takšna je po svoji 6. izdaji,« je poudaril prof. Boštjan Botas Kenda, soustanovitelj poletne šole Design+Science

Izvedbo poletne šole D+S so omogočili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani (sredstva RSF) in pobuda Eutopia.

– Ekipa D+S

Na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO je potekala dvodnevna mednarodna delavnica, namenjena predstavitvi sodobnih metod čiščenja papirja in drugih občutljivih površin z uporabo gelov. Dogodek je združil konservatorsko-restavratorsko stroko, dediščinsko znanost in napredne tehnologije za analizo materialov ter udeležencem ponudil vpogled v najnovejše pristope na področju varovanja kulturne dediščine.

Pod vodstvom konservatorja za papir in Unescovega strokovnjaka Antonia Mirabileja so udeleženci spoznali uporabo različnih gelov, ki omogočajo natančno in nadzorovano čiščenje na vodo občutljivih površin ter zmanjšujejo tveganje za neželene posege v izvirni material. Rezultate postopkov so analizirali z uporabo napredne optične opreme, med drugim digitalnega mikroskopa Hirox, ki ga je predstavil raziskovalec Ibrahim Elrefaey iz Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana (HSLL) na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.

Delavnica je pokazala, kako lahko povezovanje konservatorsko-restavratorske stroke, dediščinske znanosti in sodobnih tehnologij prispeva k razvoju učinkovitejših in varnejših metod ohranjanja kulturne dediščine ter krepi sodelovanje med raziskovalnim in strokovnim okoljem. Izvedbo delavnice je podprlo slovensko vozlišče Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS.si).

– prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO

Med 6. in 10. julijem 2026 je na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO potekala letošnja tehnološko obarvana likovna delavnica z Ajkcem, drobnim pajkcem, ki med poletnimi počitnicami otrokom že 26 let pomaga odkrivati skrivnosti umetnosti in konservatorstva.

Letošnja delavnica, naslovljena Ajkec med zemljo in zlatom, je bila tematsko umeščena v obdobje gotike. Udeleženci so spoznavali tehnike gotskega slikanja in materialov, raziskovali tehnologije nastajanja slike na lesu s pozlato, vzroke za njeno propadanje in delo konservatorjev-restavratorjev.

Delavnica je bila del programa letošnje Konservatorsko-restavratorske transverzale, ki jo organizirata UL ALUO in Društvo restavratorjev Slovenije. Zahvaljujemo se celotni ekipi strokovnih sodelavcev in študentk, ki je pomagala pri izvedbi, ter Narodni galeriji, podjetju Kolektor ETRA in Rotary klubu Ljubljana za podporo projekta.

Predvsem pa hvala in pohvala našim nadobudnim malim umetnikom in konservatorjem-restavratorjem, s katerimi vsakič odkrivamo nove dimenzije varovanja kulturne dediščine.

Vodja projekta: izr. prof. Tamara Trček Pečak

Idejna zasnova in vodenje delavnic: izr. prof. Tamara Trček Pečak

Strokovni sodelavci: akad. slik. Gregor Kokalj, akad. slik. Sara Štorgel, prof. dr. Deja Muck (UL NTF); študentke UL ALUO

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V okviru poletnih prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko naUL FF, se je od 29. junija do 17. julija slovenščine učilo 308 udeležencev. Sto trinajst študentov in profesorjev s tujih univerz v 27 državah ter zamejskih delavcev v šolstvu in kulturi se je udeležilo 62. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 77 udeležencev iz 27 držav je prišlo na 45. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle, 118 otrok in mladostnikov iz 21 držav pa je obiskalo 21. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Poleg klasičnega učenja slovenščine v okviru lektoratov, fonetičnih vaj in konverzacij so se udeleženci vseh treh prireditev udeleževali tudi spremljevalnega programa, npr. ogledali so si Ljubljano in slovenske filme, svoje spretnosti so preizkusili na različnih delavnicah, obiskali so Šmarno goro, Ljubljanski grad in Živalski vrt Ljubljana, kopališče in morje, gledališke in glasbeno-plesne dogodke, družili so se na spoznavnih, športnih in zaključnih prireditvah ter se udeležili strokovnih ekskurzij po Sloveniji (Bled, Velika planina, Terme Snovik, Lipica, Postojnska jama, Sečoveljske soline in Piran). V okviru Seminarja so bila izvedena strokovna predavanja na temo Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, petič je bilo podeljeno Toporišičevo priznanje. Kot vedno je bilo tudi letos vzdušje na prireditvah pozitivno, udeleženci pa so navezali nove stike in izboljšali svojo slovenščino.

– doc. dr. Damjan Huber, vodja Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik UL FF

Z odprtjem razstave plakatov v avli UL FF se je 3. junija zaključil projekt Posodobitev pedagoških študijskih programov (PŠP), ki je potekal med letoma 2024 in 2026 in je pomembno prispeval k prenovi izobraževanja prihodnjih učiteljic in učiteljev. V sklopu projekta so nastali novi ali posodobljeni učni načrti, digitalna učna gradiva, primeri dobrih praks in strokovna priporočila za nadaljnji razvoj pedagoškega izobraževanja.

Na UL FF je bilo v okviru projekta izvedenih 20 pilotnih projektov, pri katerih je sodelovalo dvanajst oddelkov. Poseben poudarek projekta je bil na razvoju sodobnih pristopov k poučevanju, krepitvi digitalnih in trajnostnih kompetenc, uvajanju inovativnih didaktičnih pristopov in pripravi novih pedagoških gradiv. V projekt so bili aktivno vključeni številni visokošolski učitelji in učiteljice ter študentke in študenti različnih pedagoških študijskih programov.

Projekt, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ter Evropska unija – NextGenerationEU, je potekal v okviru konzorcija treh univerz – Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Vodja celotnega konzorcija in projekta na UL, prof. dr. Janez Vogrinc, je ob tej priložnosti poudaril: »V projektu so sodelovale vse članice vseh treh univerz, ki izvajajo pedagoške študijske programe. Skupaj smo razmišljali o tem, katere vsebine bi bilo treba vključiti v pedagoške študijske programe, katera znanja in katere kompetence naj bi imeli prihodnji učitelji in svetovalni delavci, ki bodo zaposleni v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Posodobili smo približno 160 predmetov. V predmete smo uvajali vsebine trajnostnega razvoja in razvoja digitalnih kompetenc naših študentov.« Poleg sprememb študijskih programov so v okviru projekta nastali tudi različni študijski materiali, dva priročnika, znanstvena monografija in drugo gradivo, ki bo pomembno prispevalo k nadaljnjemu razvoju pedagoškega izobraževanja.

Na UL FF sta projekt koordinirali prof. dr. Irena Samide in izr. prof. dr. Andreja Retelj, ki je poudarila: »Projekt je potrdil, da je vlaganje v sodobno izobraževanje učiteljev ena najpomembnejših naložb v prihodnost družbe. Čeprav se projekt formalno zaključuje, se njegovi učinki šele zares začenjajo – v novih znanjih, kompetencah in pristopih, ki bodo prihodnjim učiteljem pomagali soustvarjati šolo prihodnosti.«

Pomemben vsebinski prispevek k projektu je bilo področje trajnostnega razvoja. Prof. dr. Katja Vintar Mally z Oddelka za geografijo UL FF, ki je uvedla nov predmet Uvod v trajnostni razvoj, namenjen prihodnjim učiteljem in učiteljicam, je poudarila: »Pri predmetu smo namenili poseben poudarek razvijanju praktičnih kompetenc za trajnostni razvoj. Študentje in študentke so lahko sami testirali, kako pripeljati te kompetence v prihodnji pouk. Pri seminarju smo ustvarili 19 različnih učnih gradiv za pouk v srednjih šolah, ki bodo na voljo za izmenjavo.«

– Kristina Zajc Božič, UL FF

Rojen sem v Banja Luki (BiH), kjer sem končal gimnazijo. Po zaključku gimnazije sem se preselil v Ljubljano in se vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. Leta 2025 sem diplomiral in se odločil za nadaljevanje magistrskega študija na isti akademiji, vendar na smeri ilustracija. Trenutno zaključujem prvi letnik magistrskega programa. Skozi svojo ustvarjalno prakso raziskujem različne vizualne pristope, od ilustracije, oblikovanja, risbe in slikanja do grafike, keramike in fotografije. Znotraj teh vizualnih pristopov raziskujem različne tehnike. Konceptualno me zanimajo družbeno aktualne teme, pomen in ohranjanje flore in favne, psihologija, čustvena stanja ter človekova identiteta.

– Đorđe Božić, študent UL ALUO