Novice
Prilagodite izpis
-
Začel se je projekt DIACOMET: dialog širi obzorja
Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) so pričeli z izvajanjem novega evropskega Horizont projekta DIACOMET. V njem ob slovenski partnerici sodeluje še devet evropskih univerz, medijskih podjetij, nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki so se pred kratkim zbrale na uvodnem srečanju na Univerzi Vytautasa Magnusa (VMU) v Litvi.
-
Junija 2024 na UL PF globalna konferenca o umetni inteligenci in človekovih pravicah
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (UL PF) bo 13. in 14. junija 2024 v Ljubljani gostila Globalno konferenco o umetni inteligenci in človekovih pravicah.
-
Zmagovalci HUD razpisa 2022: WrapUp tortilije!
Izšel je intervju z ekipo z Biotehniške fakultete, ki ustvarja tortilje iz stranskih produktov v živilski industriji.
-
Tanka meja preoblikovanja pločevine
Izdelava tanko-stenskih komponent iz pločevine je sestavni del avtomobilske, letalske in drugih vej industrije. Pri preoblikovanju začetne plošče pločevine do končne želene oblike izdelka se pojavijo reakcijske sile, ki jih moramo premagovati in tanjšanje pločevine, ki lahko privede do pretrga. Razumevanje vplivnosti številnih prisotnih parametrov preoblikovalnega procesa omogoča kontrolirano spremembo oblike preoblikovanca in s tem doseženo ciljno obliko končne komponente.
-
Projekt FEATURE: »Daleč od ravnotežja pri ultra-elativističnih energijah«
Eden od velikih izzivov, s katerimi se sooča skupnost fizikov visokih energij, je razumevanje razvoja kvantne kromodinamike (QCD), ki je daleč od ravnovesja. Novo pridobljeni Marie Sklodowska Curie podoktorski projekt, ki se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko, bo naredil odločilen korak k temu, da se teoretično razumevanje dvigne na raven kompleksnosti, ki je potrebna za realistično fenomenologijo, in sicer s popolno opredelitvijo lastnosti atraktorja QCD brez zatekanja k poenostavitvenim predpostavkam, ki so bile uporabljene v sedanjih predhodnih študijah. To bo doseženo z vključitvijo fermionskih stopenj svobode in s sprostitvijo poenostavitvenih prostorskih simetrij.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC ADG)
Podeljen projekt ERC AdG (ERC Advanced Grant – namenjen uveljavljenim raziskovalcem) je nedvomno najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Za prof. dr. Tomaža Prosena pa je to že drugi tak projekt, tokrat z naslovom QUEST (Quantum Ergodicity: Stability and Transitions). Poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca, gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.
-
Poziv LERU, LERU CE7 in The Guild: Evropa mora vlagati več v raziskave in inovacije
Smo na pragu revolucije znanja v zdravstvu, digitalni industriji, energetiki in na številnih drugih področjih. Evropa mora še okrepiti svoj položaj v znanosti med svetovnimi družbami znanja. Združenja evropskih raziskovalno intenzivnih univerz LERU, LERU CE7 in The Guild zato pozivamo Evropsko unijo naj bolje, pametneje in ambiciozneje vlaga v raziskave in inovacije. Evropska unija mora zagotoviti, da bo naslednji okvirni program za raziskave in inovacije dovolj obsežen, kakovosten in dosegljiv, da bo Evropi zagotovil vodilno vlogo v svetovni znanstveni revoluciji.
-
Nasveti za uspešno komercializacijo znanja univerz
Minilo je že eno leto, odkar smo v sklopu Rektorske konference RS organizirali konferenco z naslovom »Uspešna komercializacija znanja univerz«. Zato smo za vas pripravili kratek povzetek najpomembnejših »takeaway-jev«.
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Srečanje strokovnjakov za R&I podporo 21 javnih raziskovalnih organizacij iz vse Slovenije
V torek, 13. junija 2023, je Univerza v Ljubljani kot vodilni partner konzorcija KRPAN organizirala Srečanje projektnih konzorcijev izbranih na Javnem razpisu »Aktivnosti krepitve projektnih pisarn JRO« v okviru NOO z izmenjavo dobrih praks. Srečanja so se udeležili predstavniki 21 javnih raziskovalnih organizacij iz vse Slovenije, kar predstavlja izjemno priložnost za povezovanje strokovnjakov s področja podpore raziskovalnemu delu na nacionalni ravni.
-
Slovenski raziskovalci s projektom SIQUID do varne kvantne komunikacije na velike razdalje
Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so 16. junija 2023 predstavili projekt SiQUID, ki bo s pomočjo kvantno prepletenih fotonov omogočil varno komunikacijo med več vladnimi vozlišči v Sloveniji in vzpostavitev raziskovalnega testnega kvantnega omrežja med raziskovalnimi ustanovami.
-
Promocija doktoric in doktorjev znanosti ter podelitev nagrad za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani
Ljubljana, 9. junij 2023 – Pred Univerzo v Ljubljani na Kongresnem trgu je letos vnovič potekala javna promocija 291 doktoric in doktorjev znanosti in podelitev 8 priznanj za pomembna umetniška dela. Dogodek je potekal v dveh skupinah, in sicer ob 10.30 in 19.30. Slovesnosti so se udeležili dekanje in dekani oziroma prodekanje in prodekani članic Univerze v Ljubljani, mentorice in mentorji ter svojci in prijatelji prejemnic in prejemnikov.
-
UL sklenila sodelovanje z inkubatorjem CEBINA in podjetjem Evotec za nadaljnji razvoj inovacij do trga
Cilj tega partnerstva je vzpostaviti mostove med raziskovalnimi institucijami in industrijo ter izkoristiti skupno znanje in izkušnje za razvoj inovativnih izdelkov, ki bodo prinesli koristi na trgu.
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
Zlato priznanje za najboljšo inovacijo na Gorenjskem – QC Alloys!
Gospodarska zbornica Slovenije je na podelitvi za najboljše inovacije gorenjske regije, kot zlate nagrajence razglasila tudi inovacijo ekipe UL NTF iz Oddelka za materiale in metalurgijo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Prof. dr. Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo
Akad. Slavko Splichal je prejemnik letošnje “Nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo” za knjigo Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion (Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj), ki je lani izšla pri založbi Anthem Press v Londonu in New Yorku.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka).
