Novice
Prilagodite izpis
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
Zlato priznanje za najboljšo inovacijo na Gorenjskem – QC Alloys!
Gospodarska zbornica Slovenije je na podelitvi za najboljše inovacije gorenjske regije, kot zlate nagrajence razglasila tudi inovacijo ekipe UL NTF iz Oddelka za materiale in metalurgijo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Prof. dr. Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo
Akad. Slavko Splichal je prejemnik letošnje “Nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo” za knjigo Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion (Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj), ki je lani izšla pri založbi Anthem Press v Londonu in New Yorku.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Primer dobre prakse – iz laboratorija do podjetja mPOR
Vljudno vabljeni na dogodek, ki ga organiziramo v sodelovanju z LUI in Fakulteto za elektrotehniko UL.
-
Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu
Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.
-
VIDEO: Uspeh raziskovalk Biotehniške fakultete in njihove inovacije na področju piščančjih probiotikov
Pisarna za prenos znanja UL je v sklopu Svetovnega dneva intelektualne lastnine skupaj z raziskovalkami UL BF in spin-out podjetja Elogium posnela promocijski video.
-
Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki
FitBack - interaktivna, večjezična in brezplačna spletna aplikacija za vrednotenje telesne zmogljivosti lahko korenito pripomore k pokoronskemu okrevanju otrok in mladostnikov v Evropi in po svetu.
Evropa se sooča z vrsto izzivov, za katere še nimamo učinkovitih rešitev. Pri iskanju le-teh pa tudi vse (pre)pogosto nastopa zgolj kot gasilec, namesto da bi se odzvala pravočasno in na pravi način. Za to pa predvsem potrebujemo dovolj energije in zmogljivosti. Še posebej generacije, ki prihajajo in se bodo z izzivi ukvarjale v prihodnosti. Na tej točki bi moralo evropske politične odločevalce močno skrbeti. Dejstvo je namreč, da se mladi za spodbujanje zdravega telesnega, kognitivnega in duševnega razvoja že nekaj časa ne gibajo dovolj. Posledično upada tudi njihova telesna zmogljivost, ki je dober kazalnik splošnega zdravja ter njihovih miselnih zmožnosti. In pandemija COVID-19 je razmere le še poslabšala. -
Nova metoda zdravljenja srčne mišice z elektroporacijo
Slovenski znanstveniki so bistveno pripomogli k razvoju zdravljenja srčne aritmije z uporabo elektroporacije. Gre za postopek ablacije srčne mišice z visokonapetostnimi električnimi pulzi, pri katerem raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorja Damijana Miklavčiča sodelujejo z ameriškim podjetjem Medtronic, ki je eno od vodilnih podjetij za medicinsko opremo na svetu. Rezultate klinične študije je v začetku marca predstavil dr. Atul Verma, vodja klinične raziskave s kanadske Univerze McGill, Montreal, na kongresu American College of Cardiology v New Orleansu, ZDA.
-
Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje krožnih bio-osnovanih rešitev manjšega obsega na podeželju. Izr. prof. dr. Luka Juvančič, vodja projekta na Biotehniški fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: »Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših podeželskih skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).« Opozoril je, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.
-
Udarno na področju meroslovja tlaka
Točne meritve časovno spreminjajočega tlaka so pomembe za številne industrijske sektorje. Najstrožje zahteve po točnem merjenju visokofrekvenčnega tlaka prihajajo iz avtomobilske, vesoljske in balistične industrije, kjer je potrebno točno meriti tlak s frekvencami vse do nekaj sto kHz. Da bi lahko zagotavljali dinamične kalibracije merilnikov tlaka v zahtevanem frekvenčnem območju ter s tem omogočili točna merjenja v najbolj zahtevnih industrijskih panogah, številni nacionalni meroslovni inštituti po svetu razvijajo primarni dinamični merilni etalon za tlak na osnovi udarne cevi. V udarni cevi je kalibrirani merilnik tlaka namreč lahko vzbujen s skoraj idealno tlačno skočno spremembo, ki jo generira odboj udarnega vala od končne stene udarne cevi. Tako ekstremno hiter odboj udarnega vala pa poleg generiranja visokofrekvenčnega tlaka neizogibno generira tudi neželene mehanske vibracije, ki vzbudijo lažne signale merilnika tlaka, ki se ga kalibrira.
-
Prof. Dr. Mirjam Mencej pridobila prestižni ERC projekt za uveljavljene raziskovalce
Prof. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) je pridobila projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant), in sicer za projekt The roles of the agency of the dead in the lives of individuals in contemporary society / Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (akronim: DEAGENCY). Skoraj dva milijona evrov vreden projekt bo trajal pet let, izvajati ga bodo začeli 1. septembra 2023.
-
inovator.UL 2023 – odkrijte priložnosti financiranja nadaljnjega razvoja tehnologij
Gradiva dogodka inovator.UL so že na voljo.
-
Bodo razlike v plačah po spolu ostale tudi v naprednih družbah?
V študiji, ki jo je vodila Univerza v Kaliforniji, z Univerze v Ljubljani pa je sodelovala Fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da so plačne prakse in ovire pri napredovanju krive za to, da ženske v 15 analiziranih državah zaslužijo manj kot moški. Ugotovitve kažejo, kako bi nove politike lahko rešile analizirane težave.
-
Z nadzorovanim poskusom prvič preverjali uspešnost prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Kmetijstvo prispeva okrog 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, od tega največji delež govedoreja, zato je v tem kmetijskem sektorju nujno povečati izvajanje kmetijskih praks z manjšimi izpusti.
-
Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine
Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.
-
Induktivni odziv baterijskih materialov s fazno separacijo
Razumevanje procesov v baterijah je ključnega pomena za njihovo ustrezno zasnovo, nadzor, krmiljenje in analizo stanja napolnjenosti, zdravja ter varnosti baterij. Fizična zaznavala so zelo pomembna za podporo naprednega razvoja in delovanja baterij. Njihovo sklapljanje z virtualnimi modeli pa omogoča izkoriščanje multiplikativnih učinkov, saj mehanistično osnovani modeli odstirajo globlji vpogled v fenomenologijo procesov in omogočajo njihovo poglobljeno razumevanje.
-
SLOfit prva nagrada E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award
Projekt SLOfit - vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti, ki so ga razvili na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je bil po izboru strokovne žirije v Bruslju dobitnik PRVE NAGRADE E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award, namenjene nagrajevanju projektov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih.
