Novice
Prilagodite izpis
-
Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah
Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.
-
Študenti za odprto in ustvarjalno družbo
V okviru meseca vključevanja in raznolikosti Zveze EUTOPIA so bili predstavljeni študentski projekti, ki so s pomočjo sredstev Zveze EUTOPIA raziskali sodobne težave na področju (ne)vključevanja z namenom iskanja rešitev.
-
Alumni za študente: »Samoniciativnost – tako boste izvedeli in dobili največ.«
S predstavitvijo kariernih poti na dogodku Na kavi z alumni se je tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo začel mentorski program Alumni za študente.
-
UL FKKT praznuje 20. obletnico mednarodnega magistrskega študijskega programa MESC
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je ena izmed partneric mednarodnega magistrskega študijskega programa MESC (ang. Materials for Energy Storage and Conversion, tudi i-MESC). Program od ustanovitve leta 2004 velja za izobraževalni program mreže odličnosti Alistore, saj odgovarja na vse večje potrebe po izobraževanju strokovnjakinj, strokovnjakov s področja elektrokemije in zelenih tehnologij, ki sodijo v sklop evropskega zelenega dogovora. Prav v tem tednu, med 3. in 5. julijem 2024, v Amiensu v Franciji, praznujejo 20. obletnico od oblikovanja magistrskega študijskega programa.
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Univerza v Ljubljani na čelu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GREENHER)
Evropska unija je v prvi stopnji ocenjevanja potrdila projekt ustanovitve Centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GreenHer) s sedežem na Univerzi v Ljubljani. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak uvrščenih približno 40 projektov iz držav srednje in vzhodne Evrope. V teh državah v okviru programa Širitev (oz. »Widening«) EU spodbuja razvoj odlične znanosti. V novem Centru bodo vzpostavljene vse možnosti, da zaživi interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemijskih inženirjev, od računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja s kulturno dediščino. Projekt razvoja Centra odličnosti vodi prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
Ohranjanje napihljivega dojenčka Trumpa
Raziskovalci Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana (HSLL) s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, raziskovalci z univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) in konservatorji iz Londonskega muzeja so sodelovali v interdisciplinarni raziskavi na področju dediščinske znanosti, ki je preučevala stabilnost in tveganje pri razstavljanju 6-metrov visokega in 3-metre širokega balona iz polivinilklorida (PVC). Rezultati kromatografske analize materiala, preučevanja pospešene razgradnje modelnih vzorcev ter modeliranja difuzije in izhlapevanja so konservatorjem podali osnove za razvoj presoje tveganj med skladiščenjem in razstavljanjem.
