Novice
Prilagodite izpis
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Univerza v Ljubljani na čelu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GREENHER)
Evropska unija je v prvi stopnji ocenjevanja potrdila projekt ustanovitve Centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GreenHer) s sedežem na Univerzi v Ljubljani. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak uvrščenih približno 40 projektov iz držav srednje in vzhodne Evrope. V teh državah v okviru programa Širitev (oz. »Widening«) EU spodbuja razvoj odlične znanosti. V novem Centru bodo vzpostavljene vse možnosti, da zaživi interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemijskih inženirjev, od računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja s kulturno dediščino. Projekt razvoja Centra odličnosti vodi prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
Ohranjanje napihljivega dojenčka Trumpa
Raziskovalci Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana (HSLL) s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, raziskovalci z univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) in konservatorji iz Londonskega muzeja so sodelovali v interdisciplinarni raziskavi na področju dediščinske znanosti, ki je preučevala stabilnost in tveganje pri razstavljanju 6-metrov visokega in 3-metre širokega balona iz polivinilklorida (PVC). Rezultati kromatografske analize materiala, preučevanja pospešene razgradnje modelnih vzorcev ter modeliranja difuzije in izhlapevanja so konservatorjem podali osnove za razvoj presoje tveganj med skladiščenjem in razstavljanjem.
