Novice
Prilagodite izpis
-
Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.
-
BFestival 2024: Največji raziskovalni festival Biotehniške fakultete UL
Biotehniška fakulteta UL (UL BF) tudi letos organizira največji raziskovalni festival BFestival, tokrat pod naslovom Bioznanost in podnebne spremembe. Na dogodku bodo predstavljeni izbrani dosežki raziskovalk in raziskalcev UL BF, ki obravnavajo različne vidike vpliva podnebnih sprememb na biološke sisteme, prilagajanje upravljanja naravnih virov in obvladovanje tveganj, ki jih sprožajo podnebne spremembe ter gospodarske in socialne vidike spremenjenih razmer. Dogodek bo 15. februarja 2024 na UL BF.
-
Univerza v Ljubljani na čelu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GREENHER)
Evropska unija je v prvi stopnji ocenjevanja potrdila projekt ustanovitve Centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GreenHer) s sedežem na Univerzi v Ljubljani. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak uvrščenih približno 40 projektov iz držav srednje in vzhodne Evrope. V teh državah v okviru programa Širitev (oz. »Widening«) EU spodbuja razvoj odlične znanosti. V novem Centru bodo vzpostavljene vse možnosti, da zaživi interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemijskih inženirjev, od računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja s kulturno dediščino. Projekt razvoja Centra odličnosti vodi prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.
-
Odziv Biotehniške fakultete UL v zvezi s polemiko odlova nutrij
V preteklih dneh je bila v medijih večkrat izpostavljena strokovna študija, ki so jo na podlagi javnega naročila pred štirimi leti pripravili sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je vodilna izobraževalna, znanstveno-raziskovalna in strokovna institucija s področja ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja v Sloveniji. Med drugim znanstveno-raziskovalno in strokovno delo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani obsega tudi področje upravljanja s prostoživečimi vrstami, tudi tujerodnimi, lovnimi in zaščitenimi. S tem se ukvarjajo predvsem sodelavci Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Med vodilnimi raziskovalci s tega področja je tudi dr. Hubert Potočnik, avtor študije, ki je trenutno še posebej aktualna in je bila splošni javnosti nekorektno predstavljena. Na zavajajoče interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine se je avtor študije že odzval z besedami: "izjemno nas žalostijo tovrstne izjave, saj bi si želeli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na problem pojavljanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva širši pogled na problematiko."
-
Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje krožnih bio-osnovanih rešitev manjšega obsega na podeželju. Izr. prof. dr. Luka Juvančič, vodja projekta na Biotehniški fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: »Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših podeželskih skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).« Opozoril je, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.
-
Z nadzorovanim poskusom prvič preverjali uspešnost prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Kmetijstvo prispeva okrog 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, od tega največji delež govedoreja, zato je v tem kmetijskem sektorju nujno povečati izvajanje kmetijskih praks z manjšimi izpusti.
-
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija.
