Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • Digitalni nomadi

    Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?

    Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.

  • Tuji delavci

    V Sloveniji večina zaposlenih iz tretjih držav s poklicno ali srednješolsko izobrazbo

    V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih držav zaposlovalo 80 % podjetij, na Hrvaškem in Slovaškem dve tretjini podjetij, na Madžarskem pa zgolj tretjina. Najbolj izobražene tuje delavce so zaposlovala podjetja v Bolgariji in na Madžarskem, kjer je imelo več kot 40 % tujcev univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je tri četrtine zaposlenih tujcev v hrvaških podjetjih imelo osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slovaškem pa je bilo takšnih približno 60 %.

  • Domine z ljudmi

    Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim

    Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.

  • Telovadba

    10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack

    V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?

  • Družina

    Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena

    Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

  • Spletna stran - desktop.png

    Pametna skupnostna preobrazba evropskega podeželja

    Evropska podeželska območja se soočajo s procesi depopulacije, zlasti mladih, kar povzroča staranje demografskega profila. Slednje povzroča številne strukturne težave, kot so manjše število delovnih mest, propadanje infrastrukture in vse manjša ponudba storitev splošnega pomena. Po drugi strani je zaradi razvoja digitalnih tehnologij in povečanja dela na daljavo viden tudi obraten trend – priseljevanje na podeželje, kar je bilo najbolj izrazito v času pandemije COVID-19. Prav omenjene trende je s pametnimi strategijami prilagajanja, razvijanjem novih celostnih rešitev, pa tudi z vključevanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine mogoče izkoristiti za rast podeželja.

  • Diacomet

    Začel se je projekt DIACOMET: dialog širi obzorja

    Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) so pričeli z izvajanjem novega evropskega Horizont projekta DIACOMET. V njem ob slovenski partnerici sodeluje še devet evropskih univerz, medijskih podjetij, nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki so se pred kratkim zbrale na uvodnem srečanju na Univerzi Vytautasa Magnusa (VMU) v Litvi.