Gradnja e-portfeljev na UL: Primeri dobre prakse in usmeritve pri izvedbi

E-portfelji predstavljajo digitalno zbirko izdelkov, virov in dosežkov ter predstavljajo posameznika, skupino ali širšo skupnost. Vsebujejo lahko različne besedilne, grafične ali večpredstavnostne elemente, ki so arhivirani na določenem spletnem mestu ali na drugih digitalnih medijih. E-portfelji pa so lahko veliko več kot le zbirka izdelkov, saj lahko nanje gledamo kot na proces, s katerim študenti izkažejo svoje razumevanje določene vsebine in predstavljajo pomemben prispevek k smiselnosti študijskega procesa. Vpeljava e-portfeljev v pedagoški proces se je izkazala kot zelo pozitivna, saj omogoča študentom razvijanje digitalnih kompetenc in mehkih veščin, sodelovanje ter aktivno vključevanje v pedagoški proces, poleg tega pa spodbuja tudi motivacijo, razvoj in nadgradnjo vsebinskega znanja izbranega predmetnega področja npr. po fazah projektnega učnega dela.

V prvem dokumentu predstavljamo teoretična izhodišča ter primere dobre prakse uporabe e-portfeljev po KLASIUS-P področjih na UL in v tujini, skupaj s sklepnimi ugotovitvami po posameznih področjih. Predstavljenih je 38 primerov dobrih praks iz različnih področij, 6 izmed njih prihaja iz UL: na Pedagoški fakulteti UL so študenti razrednega pouka v svoje e-portfelje vključili različne individualne projekte s prikazom postopka, izdelave, končnega izdelka in refleksije; v drugem primeru pa so študenti kemije izdelali e-portfelje, ki so služili kot dokaz o učenju preko posameznih stopenj projektnega učnega dela (področje Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev). Primer iz Pravne fakultete UL opisuje možne oblike uvajanja e-portfeljev na članici, kot je predstavitev kompetenc študentov, ki jih dosegajo tako v pedagoškem procesu kot na obštudijskih dejavnostih (področje Družbene, poslovne, pravne in upravne vede). Naslednja primera prihajata iz Fakultete za arhitekturo UL, kjer so študenti e-portfelje uporabili za predstavitev dosežkov oz. izdelkov v okviru seminarskih nalog ter za objavo vseh izdelkov študentov v okviru predmeta, kar je bilo predhodno izvedeno fizično na zaključni razstavi (področje Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo). Zadnji primer opisuje željo po preoblikovanju študijskega procesa na Veterinarski fakulteti UL z vpeljavo e-portfeljev, s katerimi bi študenti predstavili sebe, svoje dosežke ter pridobljeno znanje na fakulteti in izven nje (področje Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo).

Pri gradnji e-portfeljev se je kot zelo pomembna izkazala tudi vloga pedagoga, ki študentom pomaga skozi celoten proces, jih vodi in s podajanjem povratnih informacij usmerja pri gradnji e-portfeljev. Poleg tega je naloga pedagoga jasno podajanje kriterijev vrednotenja, ozaveščanje o zaščiti izdelkov na spletu z avtorskimi pravicami in seveda nudenje tako didaktične kot tehnične podpore.

V dokumentu si lahko pogledate še preostale primere uporabe e-portfeljev v izobraževanju v tujini ter spoznate prednosti in tudi izzive, s katerimi so se pedagogi soočali pri vpeljavi e-portfeljev v pedagoški proces.

Drugi dokument vsebuje metodologijo, to so krajše usmeritve, ki lahko pedagogom pomagajo pri implementaciji aktivnosti gradnje e-portfeljev v pedagoški proces skozi 5 korakov:

• uvod v koncept e-portfeljev;
• zbiranje in predstavitev primerov dobrih praks,
• pregled digitalnih okolij in demonstracija uporabe okolja za gradnjo e-portfeljev,
• oblikovanje aktivnosti s spremljanjem in podajanjem povratnih informacij, načinom vrednotenja ter sodelovanja in izmenjave dobrih praks,
• podajanje navodil in izdelava e-portfeljev s strani študentov.

V korakih, ki ne nujno potekajo linearno, so predstavljene aktivnosti za pedagoge in študente, vključujejo pa tudi nekaj napotkov, kako si lahko študenti pri gradnji e-portfeljev pomagajo z orodji generativne umetne inteligence.

Dokument v nadaljevanju vsebuje pregled digitalnih okolij za gradnjo e-portfeljev, ki smo jih zaznali pri pregledu primerov dobrih praks, in sicer so predstavljena najbolj pogosto uporabljena digitalna okolja (PebblePad, Wordpress, Google storitve, MS 365, Mahara, spletna učilnica Moodle) in nekaj funkcionalnosti, ki jih le-ta ponujajo. Poleg tega so predstavljena tudi dodatna orodja, ki so jih študenti uporabljali za izdelavo izdelkov, vključenih v e-portfelje ter namen uporabe in vsebina e-portfeljev po KLASIUS-P področjih.

V prihodnje načrtujemo tudi razvoj spletne delavnice, na kateri se boste lahko pedagogi še podrobneje seznanili z gradnjo e-portfeljev, si ogledali praktične izdelke ter zasnovali svoje aktivnosti za gradnjo e-portfeljev s študenti. Več informacij o spletni delavnici in možnost prijave bo na voljo na naši spletni strani.