Z razmahom orodij (generativne) umetne inteligence se nam odpirajo nova vprašanja glede načina in učinka izvedbe pedagoškega procesa na tradicionalen, utečen način. V nadaljevanju predstavljamo gradivo, ki povzema pregled primerov uporabe orodij umetne inteligence v izobraževanju po svetu in tudi pri nas. Gradivo ponudi tudi smernice za uporabo orodij (gen) UI ter predstavitev nekaj primerov uporabe le-teh v pedagoškem procesu.

Namen izvedbe

Načrtovanje poučevanja

Število študentov

različno

Trajanje aktivnosti

različno

Kako je sestavljeno gradivo?

Dokument je razdeljen na 4 glavne dele, poleg uvoda, kjer je na voljo infografika s povzetkom smernic.

V prvem delu, Umetna inteligenca v izobraževanju, predstavljamo splošna teoretična izhodišča in opredelitve (generativne) umetne inteligence v podporo izobraževanju, povzemamo ključne izzive in prednosti pri uporabi orodij (generativne) umetne inteligence. Za pripravo poglavja smo pregledali 28 prispevkov, ki vsebinsko naslavljajo uporabo orodij (generativne) umetne inteligence v visokošolskem izobraževanju. V pregled literature smo vključili prispevke, do katerih smo imeli polni dostop.

V drugem delu, Pregled stanja uporabe orodij (generativne) umetne inteligence na različnih študijskih področjih, smo na podlagi različnih primerov dobrih praks v tujini in doma pripravili pregled možnosti uporabe orodij umetne inteligence na 7 različnih študijskih področjih: 1) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, 2) umetnost in humanistika, 3) družbene, poslovne, pravne in upravne vede, 4) naravoslovje, matematika in računalništvo, 5) tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 6) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo ter 7) zdravstvo in sociala. Pregledanih je bilo skupno 95 prispevkov, objavljenih med leti 2002 in 2024. Za vsako študijsko področje smo pregled zaključili s sklepom, ki ga nadalje uporabimo za izhodišče v tretjem delu dokumenta.

V tretjem delu dokumenta, Smernice za uporabo orodij (generativne) umetne inteligence v izobraževanju, predstavljamo smernice za pedagoge pri vpeljavi orodij (generativne) umetne inteligence v poučevanje, temelječ na revidirani Bloomovi taksonomij in SAMR modelu ter Evropskem okvirju digitalnih kompetenc za izobraževalce (DigCompEdu, 2017).

V četrtem delu dokumenta, Predstavitev različnih orodij (generativne) umetne inteligence, ki so v uporabi v visokošolskem izobraževanju, obravnavamo funkcionalnosti različnih orodij (generativne) umetne inteligence, ki jih pedagogi po svetu in pri nas uporabljajo v izobraževanju. Pripravljena je infografika s seznamom orodij glede na osnovne funkcionalnosti, ki jih omogočajo. Nadalje je izpostavljenih več kot 30 orodij, ki so bila v pregledu literature najbolj pogosto izpostavljena in so na voljo za uporabo tudi pedagogom na UL.

Kaj so ključne ugotovitve v dokumentu?

Integracija umetne inteligence (UI) v izobraževalne procese odpira obsežne možnosti za redefinicijo kakovosti poučevanja, učenja in raziskovanja. Kot je bilo izpostavljeno v dokumentu, uvajanje teh tehnologij, čeprav zahtevno, predstavlja ključni dejavnik modernizacije pedagoških pristopov. Prednosti, kot so personalizacija učnih poti, avtomatizacija administrativnih nalog in spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc, prinašajo znatne koristi tako izobraževalcem kot učečim se.

Vendar pa uspešna implementacija UI zahteva soočenje z izzivi, kot so etična dilema, algoritemska pristranskost in pomanjkanje ustreznih digitalnih kompetenc med učitelji. Dokument ponuja celovit nabor smernic in primerov dobre prakse, ki olajšajo prehod na učinkovito in odgovorno uporabo umetne inteligence v izobraževanju. Nekaj ključnih ugotovitev:

  • Personalizacija učnih procesov: Napredni prilagodljivi učni sistemi in generativna orodja, kot je ChatGPT, omogočajo prilagajanje učnih vsebin specifičnim potrebam posameznikov, kar povečuje njihovo angažiranost in uspešnost.
  • Podpora za pedagoge: Orodja UI, kot so avtomatizirani sistemi za ocenjevanje in analitična orodja, bistveno zmanjšujejo administrativne obremenitve, kar pedagogom omogoča več osredotočenosti na ustvarjanje kakovostnih učnih izkušenj.
  • Krepitev digitalnih kompetenc: Primeri dobre prakse z uporabo orodij, kot so Teachable Machine, Elicit in Midjourney, izkazujejo potencial UI za spodbujanje ustvarjalnosti, kritičnega razmišljanja in raziskovalnih spretnosti med študenti.
  • Etični izzivi in regulativni okvirji: Transparentnost, zaščita osebnih podatkov in obravnava algoritemske pristranskosti so nujne prioritete pri uvajanju UI v izobraževanje.
  • Vloga pedagogv: Ključ do uspešne integracije UI leži v kontinuiranem usposabljanju in podpori za pedagoge, kar omogoča premišljeno uporabo teh tehnologij.

Dokument za prenos

Predloge za prenos v lastno pedagoško prakso

V načrtu imamo dopolnitev dokumenta oz. gradiva s konkretnimi primeri predlog aktivnosti za študente, s pomočjo katerih lahko spodbudimo razvoj razumevanja delovanja umetne inteligence za bolj učinkovito rabo orodij, ki so nam na voljo.

Izobraževanja za vpeljavo orodij UI v izobraževanje

V ekipi Centra Digitalna UL bomo pripravili spletno izobraževanje s predstavitvijo osnov uporabe orodij (gen) UI v izobraževanju, ki ga boste lahko opravljali v lastnem tempu in času. Organizirali bomo tudi redna diseminacijska srečanja, kjer boste lahko delili svoje izkušenje z uporabo UI ter videli, kako tovrstna orodja uporabljajo pedagogi iz drugih strokovnih področih. Nekaj gradiv za uporabo orodij (gen) UI smo že predstavili v digitalnem prazničnem koledarju. Praktično preizkušanje pridobljenih znanj boste lahko nadaljevali tudi v okviru pilotnih projektov posodobitve študijskih predmetov, za katere bo v kratkem na voljo razpis za prijavo.

Upamo in želimo si, da s skupnimi močmi raziščemo priložnosti in izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca v izobraževanje.