Prva stran
  1. Članice Univerze v Ljubljani
  2. Doktorski študijski programi
  3. Klasifikacija študijskih programov
  4. Razpisi za vpis
  5. Cenik storitev za študente
  6. Študijski koledar
  7. Osnovne informacije za študente Univerze v Ljubljani
  8. Leto plus
  9. Mednarodno sodelovanje in izmenjave
  10. Poletne šole 2021
  11. Mladi raziskovalci
  12. Študenti s posebnim statusom
  13. Duševno zdravje
    1. Študenti v duševni stiski
    2. Gradiva za zaposlene za delo s študenti v duševni stiski
    3. Pomembni kontakti
    4. Biblioterapija in video predavanja
  14. Informacije za bodoče študente
  15. Možnosti za učenje slovenščine

Gradiva za zaposlene za delo s študenti v duševni stiski
Depresija

Depresija je kompleksno stanje, za katerega so značilne spremembe v razpoloženju, mišljenju in medosebnih odnosih (Carr in McNulty, 2006). Je najpogostejša duševna motnja po svetu. V gradivu najdete več o znakih in dejavnikih depresije, različne vire uporabnih informacij in kontakte, kam usmeriti študente z depresijo po pomoč in podporo. Gradiva ne morejo nadomestiti strokovne obravnave.

 

**Kaj je depresija?** **Znaki depresije** **Kako delati s študenti z depresijo?** **Viri informacij za delo s študenti z depresijo** **Kam usmeriti študenta z depresijo?**

 

Kaj je depresija?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je depresija pogosta duševna bolezen, ki po svetu prizadene več kot 300 milijonov ljudi (WHO, 2019). Še vedno ni povsem znano, kaj povzroča depresijo. Obstajajo različne teorije o pomenu bioloških in genetskih dejavnikov, vplivov stresa in okolja, osebnostnih lastnosti, telesnih bolezni itd. Depresijo tako lahko smatramo kot končno skupno pot kompleksnih in mešanih psihosocialnih, genetskih in bioloških vplivov (Kores Plesničar, 2006).

DEPRESIJA1.png

 

 

Znaki depresije

O depresiji govorimo takrat, ko se znaki pojavijo in trajajo več kot dva tedna. Če znaki trajajo manj časa, govorimo o začasnem oz. predhodnem stanju (Marušič in Temnik, 2009). Epizoda depresije se lahko pojavi samo enkrat ali pa se ponavlja (Carr in McNulty, 2006). 


Med znake ali simptome štejemo:

  • vsaj 2 tedna trajajoča žalost, pobitost, občutki praznine,
  • izguba volje, veselja, zanimanja za dejavnosti, ki so človeka prej veselile,
  • nespečnost, zaspanost,
  • spremembe apetita (povečan ali zmanjšan),
  • utrujenost, pomanjkanje energije, upočasnjenost,
  • nemir, tesnoba,
  • razdražljivost, jeza,
  • motnje koncentracije, pozornosti, spomina,
  • občutki krivde, nesposobnosti, manjvrednosti,
  • telesni znaki (bolečina v prsih, razbijanje srca, prebavne motnje, znojenje, omotica, težko dihanje, glavobol, bolečine drugod po telesu),
  • misli na samomor ali strah pred smrtjo (Carr in McNulty, 2006).

Za dodaten uvid v življenje osebe z depresijo vas vabimo h ogledu videoposnetka Svetovne zdravstvene organizacije »Imel sem črnega psa, ime mu je bilo Depresija«. Videoposnetek na jasen način predstavi vpliv depresije na posameznika. S podobnim črnim psom se soočajo tudi mnogi študenti.

Zahtevana stran/sekcija vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov (vdelane youtube, facebook video vsebine...).

 

Študenti z depresijo niso leni in niso nesposobni za študij. Študenti z depresijo se borijo s črnim psom – depresijo, ki vpliva na vse dele študentovega življenja. Negativno vpliva na spanje, pozornost, koncentracijo, motivacijo, socialne odnose in posledično tudi na študij. 


Na depresijo lahko vpliva kar nekaj dejavnikov, ki so zapisani v spodnji preglednici (Dernovšek ipd., 2006):

Dejavniki

Primeri

Vizualni prikaz[1]

Rizični dejavniki

  • Depresija v družini
  • Prirojena nagnjenost k razvoju depresije
  • Težko otroštvo
  • Kronične telesne bolezni
  • Osebnostne lastnosti

d1


Vpliv dejavnikov pri depresiji na človekovo življenje lahko ponazorimo s čolnom, ki pluje po vodi. Na čoln je obešena utež, ki čoln upočasnjuje. 

Sprožilni dejavniki

  • Neprijetni dogodki
  • Zdravstvene težave (še posebej kronične in nevrološke bolezni ter organske poškodbe možganov)
  • Izgube (osebe, zveze, delovnega mesta)

d2


Sprožilne dejavnike lahko ponazorimo kot veliko utež, ki na čoln pade nenadoma in povzroči potopitev. Čoln se morda nebi potopil, če nebi bil že obtežen z utežjo pod palubo.

Dejavniki, ki vzdržujejo depresijo

Dejavniki, ki vzdržujejo depresijo so lahko enaki rizičnim ali sprožilnim dejavnikom, navadno pa nastanejo kot posledica depresije same:

  • Brezposelnost
  • Osamljenost
  • Prisotnost pretirane tesnobe

d3

 

 Dejavnike, ki depresijo vzdržujejo lahko prikažemo z še eno utežjo pod palubo, ki preprečuje oz. upočasnjuje dvig čolna nad gladino vode.

 

Kako delati s študenti z depresijo? 

Odnos in komunikacija[2]

Lahko ste prva oseba, na katero se študent obrne po pomoč ali pa se vam zaupa. Vaš odziv je zato zelo pomemben. Ko se študent na vas obrne, si zanj vzemite čas. Ker obstaja velika verjetnost, da je pri teh študentih že v preteklosti prihajalo do zavrnitev, je bistvenega pomena, da dobijo občutek dobrega odnosa, podpore in razumevanja.

  • Študenta in njegovo stisko vzemite resno.
  • Vzemite si čas in ga aktivno poslušajte.
  • Bodite sočutni, izrazite empatijo.
  • Študenta ne obsojajte.
  • Na študenta ne pritiskajte in ga ne kritizirajte.
  • Do študenta bodite pristni in iskreni.
  • Podprite študentovo samopodobo in močna področja.
  • Poskušajte ga motivirati za iskanje pomoči in podpore.

 

Aktivno poslušanje[3]

Aktivno poslušanje je način poslušanja, s katerim poslušalec skuša razumeti čustva, potrebe in želje sogovornika in ga pri tem ne obsoja. Sogovornik pri takem poslušanju občuti, da se poslušalec skuša vživeti vanj.

DEPRESIJA3.pngPri aktivnem poslušanju si lahko pomagate z naslednjimi tehnikami:

  • postavljanje dodatnih vprašanj za boljše razumevanje : »Kako ste to mislili?«, »Tega nisem dobro razumel. Mi lahko bolj natančno pojasnite?«.
  • Povzemanje sogovornikove besede za preverjanje pravilnega razumevanja: » Če vas prav razumem, …..«.
  • Postavljanje vprašanj, ki so usmerjena na čustva/občutenja: »Kako se ob tem počutiš?«
  • Uporaba spodbujajočih in opogumljajočih pripomb: »Mhm…«, »Povejte kaj več o tem.«

Smernice za vodenje pogovora z osebo, ki ima depresijo in se je obrnila na vas lahko najdete tudi v knjigi Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah: Priročnik za svetovanje, str. 42-52. Vsebuje nasvete, razlage in konkretne primere pogovorov.

 

Poučevanje[4]

DEPRESIJA4.pngTežave v duševnem zdravju se lahko razvijejo kadarkoli. Bodite pozorni, če boste opazili večje spremembe v obnašanju študenta, saj te spremembe sporočajo, da je študent v stiski.

Včasih vzame več časa, da se študent pokaže v pravi luči glede svojih sposobnosti in znanja. Poskrbite, da bo vsakdo imel to možnost.

Študenti, ki jemljejo določena zdravila imajo lahko težave s stranskimi učinki zdravil kot je jutranja omotičnost, kar lahko vpliva na zmožnost sodelovanja. Za marsikoga tako stanje pomeni, da ima dobre in slabe dnieve Če je le možno, fleksibilnost s strani predavatelja v teh primerih zelo pomaga. 

V kolikor gre študent na zdravljenje v bolnišnico, poskrbite za stike. Odsotnost je lahko zelo težek dejavnik in vrnitev pri ohranjenih stikih je dosti bolj verjetna. Pri tem lahko pomagajo tudi tutorji.

V nekaterih primerih bo potrebno odložiti izpit na kasnejši čas ali opraviti izpit drugje, na primer v bolnišnici.

Predavanje in svetovanje sta dve zelo različni stvari. Potrebno je poznati in izpostaviti svoje meje in raje napotiti študenta k specialistu oz. ga napotiti na druge vire pomoči in podpore (seznam različnih virov lahko najdete spodaj).

Ocenjevanje, še posebej, če gre za uradne postopke, je zelo stresna zadeva. Zaradi tega je lahko prikazano znanje dosti slabše od dejanskega. V veliko pomoč so že prijazen odnos, možnost dodatnega časa ter praksa.

 

Viri informacij za delo s študenti z depresijo


Spodaj smo za vas zbrali različne uporabne vire, ki vam lahko pomagajo pri delu s študenti, ki imajo duševne motnje:

Vir

Vrsta vira

Opis

Dernovšek, M. Z., Mišček, I., Jeriček, H., Tavčar, R. (2005). Skupaj premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

Priročnik

Priročnik vsebuje navodila in material za izvedbo štirih delavnic:

  • Nastanek depresije – vzroki, simptomi
  • Zdravljenje in premagovanje depresije
  • Vpliv misli na čustva, vedenje in telo
  • Preprečevanje poslabšanj in ponovitev.

Vsebuje delovne liste, nasvete in konkretne vaje, s katerimi si lahko pomagate pri svojem delu.

Delavnico lahko izvajate tudi učitelji za študente z depresijo. Pri tem vam lahko pomaga avtorica Helena Jeriček, ki vas bo registrirala in vam nudila strokovno podporo in supervizijo.
Na koncu priročnika lahko najdete tudi dodatno literatura, ki vam je lahko v pomoč.

Dernovšek, M. Z., Tavčar, R., Marušič, A., Drobne, M., Drev, A. (2005). Prepoznajmo in premagajmo depresijo: priročnik za depresivne osebe in njihove svojce. V Dernovšek, M. Z., Tavčar, R. (ur.).

Priročnik

Priročnik vsebuje osnovne informacije potrebne za celostno razumevanje depresije: kaj je depresija, kakšni so vzroki za nastanek ter kakšni so simptomi. Vsebuje tudi informacije o delovanju zdravil ter priporočila in strategije za premagovanje depresije. Na koncu so osebe z depresijo z bralci delile svoje osebne zgodbe.

Depresija: prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo

Zloženka

Zloženka Depresija: Prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo je kratek povzetek bistvenih informacij iz priročnika Prepoznajmo in premagajmo depresijo. Vsebuje osnovne informacije o depresiji in vire pomoči ter informacijo o Mreži psiholoških svetovalnic MOČ.

World health organization videoposnetk o depresiji »Življenje z črnim psom«.

Videoposnetek

Videoposnetek je namenjen osebam z depresijo, njihovim bližjim, prijateljem, sodelavcem. Videoposnetek prikazuje kako pomagati in bolje razumeti osebo z depresijo.

*Videoposnetek je v angleškem jeziku z možnostjo slovenskih podnapisov.

World health organization videoposnetek o depresiji: »Imel sem črnega psa, ime mu je bilo depresija«.

Videoposnetek

 

Videoposnetek opisuje življenje z depresijo oz. »črnim psom«. Omogoča vpogled v vpliv in izzive, ki pridejo z boleznijo. Pokaže tudi osnovne strategije, ki pomagajo osebam preboleti depresijo.

*Videoposnetek je v angleškem jeziku z možnostjo slovenskih podnapisov.

Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.

Priročnik

Priročnik Ko te strese stres vsebuje 3 glavna poglavja: Stres, Anksiozne motnje in depresija. V poglavju depresija obravnava kaj je depresija, kakšni so dejavniki in simptomi depresije ter kako jo premagovati (strategije) in zdraviti. Na koncu vsebuje delovne liste, vprašalnike in naloge na temo depresije, ki so namenjene osebam z depresijo.

Knjiga je uporabna za vse, ki želijo bolje spoznati in razumeti depresijo ter za osebe, ki se spopadajo z depresijo.

Cobain, B. (2008). Ko nič več ni važno: priročnik za mladostnike z depresijo. Radovljica: Didaktika

Priročnik

Priročnik je primarno namenjen najstnikom in mladim odraslim. Na razumljiv način opisuje depresijo, vrste depresije, kako depresija vpliva na možgane in povezanost depresije z drogami, alkoholom in samomorom. Drugi del priročnika pa je usmerjen v iskanje pomoči in vzdrževanju duševnega zdravja, kjer lahko najdete ideje za pomoč študentu, ali pa mu knjigo priporočite.

Smith, L. L., Elliot, C.H. (2009). Depresija za telebane. Ljubljana: Pasadena

Knjiga/priročnik

Knjiga Depresija za telebane vsebuje veliko informacij o depresiji, možnih virov pomoči in podpore ter nasvete za ljudi, ki želijo pomagati bližnjim z depresijo. Je primerna za osebo, ki želi bolj podrobno razumeti depresijo ali za osebo, ki je zbolela za depresijo kot priročnik za samopomoč.

Spletna stran društva DAM

Spletna stran

Širši seznam priročnikov in strokovne literature o depresiji in anksioznosti najdete na spletni strani društva DAM.

Program OMRA: Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja

Spletna stran

Projekt OMRA ponuja delavnice na temo duševnega zdravja. Poleg delavnic ponujajo tudi informacije o različnih duševnih stiskah (tudi o depresiji), osebne zgodbe in priročnike. 

OMRA: Biblioterapija

Seznami knjig o duševnih stiskah

OMRA je pripravila seznam knjig na temo:

  • Anksiozne motnje,
  • Depresija,
  • Bipolarna motnja razpoloženja,
  • Stres in
  • Strategije preživetja.

Depresija in bipolarna motnja razpoloženja: priročnik za vse, ki si želijo vedeti več o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje

Priročnik

Priročnik zelo nazorno poda vse osnovne informacije o depresiji: Vzroki, simptomi, vrste, zdravljenje. Vsebuje tudi osem korakov, ki olajšajo posamezniku okrevanje pri depresiji ter nasvete kako pomagati osebi z depresijo. Priročnik je uporaben za pridobivanje informacij o depresiji ter za študenta, ki se z depresijo sooča.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Spletna stran

Na svoji spletni strani NIJZ objavlja različne informacije, projekte ter publikacije o duševnem zdravju ter o drugih temah, ki se tičejo javnega zdravja.

 

 

Kam usmeriti študenta z depresijo?

Če pri študentu opazite znake ali simptome depresije, jih spodbudite, da poiščejo strokovno pomoč. Prvi vir strokovne pomoči je lahko osebni zdravnik, ki se pogovori s študentom, mu svetuje in ga po potrebi napoti k specialistu – psihiatru ali kliničnemu psihologu.


Druge vire podpore in pomoči lahko najdete pri spodaj naštetih organizacijah:


Če je stiska zelo huda, lahko kontaktirate:

 DEPRESIJA5.png

Za pomoč lahko študente usmerite tudi na telefone v stiski:

 

 

 

 

Klic v duševni stiski

01 520 99  00

Vsako noč med 19:00 in 7:00 zjutraj.

https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/

Zaupni telefon Samarijan

01 116 123

24h na dan (brezplačen klic)

http://www.telefon-samarijan.si/o-drustvu/

TOM telefon za otroke in mladostnike

01 116 111

Vsak dan med 12:00 in 20:00 (brezplačen klic)

http://www.e-tom.si/tom/kaj-je-tom


Uporabne spletne strani, ki jih lahko priporočite študentom (ter si jih tudi sami preberete):

     

Spletna stran To sem jaz – kam po pomoč?

Spletna stran vsebuje seznam svetovalnih centrov, kriznih centrov, psihologov in psihiatrov, telefonska in spletna svetovanja, pomoči pri motnji hranjena in druge pomembne informacije za mlade po vsej Sloveniji.

http://www.tosemjaz.net/kam-po-pomoc/

Spletna stran ŽIV? ŽIV!

Spletna stran ŽIV? ŽIV! Je postaja, kjer o duševnem zdravju in samomoru pišejo strokovnjaki in ljudje z osebnimi izkušnjami. Je stičišče informacij, raziskav in preventivnih programov.

http://zivziv.si/razdelek/kako-pomagati/

Spletna stran Društva DAM: Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami

Na spletni strani društva DAM lahko najdete:

  • Seznam psihiatrov in terapevtov v Sloveniji
  • Dodatno literaturo o depresiji in anksioznosti
  • Različna orodja za samopomoč
  • Skupine za samopomoč

http://www.nebojse.si/portal/index.php


Uporabljeni viri

Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati, zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.

World Health Organization /WHO/. (2019). Depression. Pridobljeno s https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/depression

Marušič, A., Temnik. S. (2009). Javno duševo zdravje. Celje: Celjska Mohorjeva družba

Dernovšek, M. Z., Mišček, I., Jeriček, H., Tavčar, R. (2005). Skupaj premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

Bajec, B., Bizjak, K., Mikuletič Zalaznik, S., Novak Šarota, B., Pečjak. S. (2019). Tutorski priročnik Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Univerza v Ljubljani

Blinc Pesek, M., Bogataj, B., Čebašek-Travnik, Z., Dragar, J., Glonar Vodopivec, M., Gorše Goli, A., Groleger, U., Kastelic, A., Klemenčič, A., Kogoj, A., Kogovšek, B., Korenjak, R., Mavri, A., Milič, J., Močnikar Bučar, M., Pirtošek, Z., Pukl Gabrovšek, V., Radovanović, M., Reljič Pirnčič, A., Rujevič, J., Škodlar, B., Tekavčič Grad, O., Toplovec, D., Udovič, B., Zadravec, T., Zajc, P. Zasavnik, A., Ziherlj. S. (2004). Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah: priročnik za sveovanje. V Tekavčič Grad, O., (ur). Ljubljana: Založba ZRC

Švab, V. (28. 2. 2019). Potrebe študentov z duševnimi motnjami. [PowerPoint]. Interno gradivo Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

Carr, A. in McNulty, M. (2006). Depression. V A. Carr in M. McNulty (Ur.), The Handbook of Adult Clinical Psychology. An Evidence - Based Practice Approach (291 – 345). New York: Routledge. Kaplan and Sadock’s Comprehensive Textbook of Psychiatry. Seventh Edition on CD.

Kores-Plesničar, Blanka (2006). Epidemiologija, etiologija, klinična slika in diagnostika depresije. Farmacevtski vestnik, letnik 57, številka 4, str. 241-244. URN:NBN:SI:doc-P68OI2VH from http://www.dlib.si

 

Posebna zahvala gre mag. Katji Belšak, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, izr. prof. dr. Vesni Švab, dr. med, spec. psihiater in izr. prof. dr. Robertu Mastenu za podporo in pomoč pri oblikovanju vsebin ter za strokovni pregled.

Pripravila: Živa Jakšić Ivačič



[1]Dernovšek, M. Z., Mišček, I., Jeriček, H., Tavčar, R. (2005). Skupaj premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

[2]Povzeto po predavanju dr. Švab na izobraževalnem modulu KCUL Delo s študenti z duševnimi motnjami

[3]Povzeto po http://gradiva.zik-crnomelj.eu/gradivo-szrs/empatija_in_aktivno_posluanje.html In Tutorskem priročniku Univerze v Ljubljani (2019, str. 23).

[4]Povzeto po predavanju dr. Švab na izobraževalnem modulu KCUL Delo s študenti z duševnimi motnjami