Prva stran
  1. Novice
  2. Leto plus
  3. Osnovne informacije za študente Univerze v Ljubljani
  4. Dodiplomski in enoviti magistrski študijski programi
  5. Magistrski študijski programi
  6. Doktorski študijski programi
  7. Partnerji
  8. Razpisi za vpis
  9. Cenik storitev za študente
  10. Študentski svet
  11. Študenti s posebnim statusom
  12. Duševno zdravje
  13. Informacije za bodoče študente
  14. Možnosti za učenje slovenščine

Gradiva za zaposlene za delo s študenti v duševni stiski
Metode deeskalacije

Deeskalacija1.jpgDeeskalacija so različne metode in pristopi, s pomočjo katerih obvladujemo jezo, agitacije in preprečujemo agresivno vedenje. V gradivu najdete priročnik z osnovami tehnik deeskalacije, metodo DEFUSE in deset osnovnih postopkov deeskalacije. Gradiva ne morejo nadomestiti strokovne obravnave.

Deeskalacija vključuje tako metode, ki so podporne in spodbujajo študentovo avtonomijo (preventiva), kot take, ki omejujejo in postavljajo meja in pravila (kurativa). Vsaka situacija, v kateri se znajdete, je specifična in bo zahtevala od vas precej fleksibilnosti in iznajdljivosti. Priporočamo branje priročnika Osnove deeskalacijskih tehnik: priročnik za učenje in trening, kjer si lahko preberete več o metodah deeskalacije ter kdaj in kako jih uporabiti. V priročniku avtorji govorijo o pacientih, a vsebino lahko smiselno uporabite tudi pri delu s študenti in v svojem osebnem življenju.
 

Metoda DEFUSE[1]

Metoda DEFUSE je preprosta deeskalacijska metoda, ki jo lahko uporabite pri delu s študenti. Pogosto se izkaže, da je že to, da se odzovemo mirno in empatično, dovolj za ublažitev študentove vznemirjenosti in/ali napetosti. Prav tako je pomembno, da skušamo razumeti, kaj študent doživlja, mu to pokažemo ter mu damo dovolj časa in prostora, kar mu bo omogočilo obdržati občutek vrednosti.

V spodnji tabeli je natančneje obrazloženo, kako deluje metoda DEFUSE.

Št.

Korak (ang)

Korak (slo)

Komentar

1.

Depersonalise

Ostanite mirni in ne jemljite osebno.

Samodejna deeskalacija je nenaravno dejanje. Naša naloga je, da prepoznamo lastne sprožilce (situacije, v katerih se pri nas sproži čustveni odziv) in se jih naučimo razrešiti. Prvi korak učinkovite tehnike deeskalacije se tako začne pri poznavanju sebe, zavedanju, katere gumbe lahko drugi pritisnejo, da nas vznemirijo, zatem sledi delo s temi gumbi tako, da ne bodo delovali, ko bo kdo (študent ali kakšna druga oseba) nanje pritisnil.

2.

Empathise/Ego suspension

Empatija in ublažitev ega

Najprej moramo biti zmožni umiriti sebe, šele nato lahko pričakujemo, da bomo zmogli umiriti druge. Ključni dejavnik pri umirjanju vznemirjenih študentov je enostaven – upoštevati moramo, da je potrebno prekiniti boj za moč.

3.

Find out the Facts

Poiščite dejstva

S postavljanjem pravih vprašanj pogosto prekinemo vznemirjenost, kar nam omogoči, da delujemo na področju, ki resnično moti študenta, namesto, da bi se ravnali po (najpogosteje s predsodki pogojenimi) domnevah.

4.

Understand Feelings

Razumevanje čustev

Pomembno je, da se potrudimo razumeti čustva, ki jih študent doživlja. Ni potrebno, da se z njimi strinjamo, vendar je ključno, da jih zaznamo in da se zanje iskreno zanimamo.

5.

Slow Everything Down

Upočasnite dogajanje

Zaznave so popačene, ko se študent (ali kdo drug) vznemiri. Zatorej upočasnjeno govorjenje in gibanje pogosto delujeta pomirjujoče.

6.

End on a Positive Note and Empower the Student.

Zaključite v pozitivnem vzdušju in opolnomočite študenta

Študenta opolnomočite takrat, ko ga usmerite na pot, na kateri se vrača v center svoje lastne moči. Ta moč je povezana z našimi sposobnostmi, znanji, talenti, vero v zaupanje vase, zavedanje svojih potencialov itd.
Več o opolnomočenju študentov si lahko preberete v priročniku Opolnomočenje: Podpreti in ne podrediti.

 

Deeskalacija3.jpgDeset osnovnih postopkov deeskalacije[2]

  1. Upoštevamo študentov osebni prostor.
  2. Izogibamo se provokativnemu pristopu. Poskrbimo, da sta neverbalna in verbalna komunikacija usklajeni, drža mirna in odprta z primernim očesnim kontaktom (ne strmimo v študenta).
  3. Vzpostavimo ustrezen verbalni kontakt. S študentom naj govori le ena oseba. Govor naj bo miren, počasen, razločen in odločen. Pomembno je, da smo vljudni, se predstavimo in uporabimo vikanje.
  4. Govorimo kratko in jedrnato. Uporabljamo preproste in kratke stavke, enostaven besednjak, izogibamo se kompleksnim vprašanjem. Študentu damo dovolj časa za odgovor, občasno povzamemo ali na kratko ponovimo povedano.
  5. Identificiramo študentove želje in občutke/čustva. Ne osredotočamo se na vedenje, ampak poskušamo ugotoviti razlog zanj, opazujemo študentovo telesno govorico, sporočila, ki nam jih skuša predati z navajanjem na videz nepomembnih podatkov.
  6. Natančno poslušamo, kaj nam študent govori oz. poskuša povedati. Aktivno poslušamo, več poslušamo, kot govorimo, pokažemo, da študenta slišimo (kratki neverbalni in verbalni odzivi – prikimamo, rečemo npr. dobro, vidim, poslušam).
  7. (Ne)strinjamo se z njegovim nestrinjanjem/pritožbami. Pomemben je empatičen odnos, damo mu vedeti, da razumemo, da je jezen, vznemirjen, četudi je razlog za tako vedenje zunaj naše kontrole.
  8. Postavimo jasne meje. Študentu damo vedeti, kaj je sprejemljivo vedenje oz. da je agresija nesprejemljiva in bo sankcionirana, pomembno je, da to navedemo kot dejstvo, ne kot grožnjo. Jasno povemo, da mu ne moremo pomagati, če s svojim vedenjem straši ali ogroža druge ali nas.
  9. Ponudimo možnost izbire in zbudimo optimizem (z možnostjo izbire povrnemo študentu samospoštovanje in občutek moči, poudarimo realne opcije).
  10. Vsa nameravana dejanja študentu predhodno pojasnimo.

 

 

Posebna zahvala gre mag. Katji Belšak, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, izr. prof. dr. Vesni Švab, dr. med, spec. psihiater, Evgenu Kajinu, dr. med., specialist psihiater in izr. prof. dr. Robertu Mastenu za podporo in pomoč pri oblikovanju vsebin ter za strokovni pregled.

Pripravila: Živa Jakšić Ivačič

 

 


 

[1]Povzeto po gradivu, ki ga je pripravil dr. Kajin in po http://www.keepschoolssafe.org/de-escalate-any-student-any-time-anywhere-part-i-ho0/

[2]Povzel dr. Kajin po A. Čelofiga A. 2015. Deeskalacija. v: Muršec M, Koprivšek J (ur.): Psihiatrični utrinki 4: zbornik prispevkov - četrto Psihiatrično srečanje za zdravnike specialiste in specializante splošne in družinske medicine, Maribor, 6.-7. marec 2015. UKC Maribor, oddelek za psihiatrijo.