Prva stran
  1. Novice
  2. Leto plus
  3. Osnovne informacije za študente Univerze v Ljubljani
  4. Dodiplomski in enoviti magistrski študijski programi
  5. Magistrski študijski programi
  6. Doktorski študijski programi
  7. Partnerji
  8. Razpisi za vpis
  9. Cenik storitev za študente
  10. Študentski svet
  11. Študenti s posebnim statusom
  12. Duševno zdravje
  13. Informacije za bodoče študente
  14. Možnosti za učenje slovenščine

Gradiva za zaposlene za delo s študenti v duševni stiski
Samomor

V gradivu najdete informacije o opozorilnih znakih, dejavnikih tveganja, varovalnih dejavnikih in vire informacij za delo s študenti s samomorilnim vedenjem.

**Kako se odzvati, ko se vam študent zaupa?**   **Kakšen odnos in komunikacijo vzpostaviti**   **Aktivno poslušanje**   **Opozorilni znaki samomorilnega vedenja**   **Dejavniki tveganja**   **Varovalni dejavniki**   **Kam lahko pospremite študenta s samomorilnim vedenjem?**   **Kako poskrbeti zase pri delu s študenti s samomorilnim vedenjem?**   **Viri informacij za delo s študenti s samomorilnim vedenjem**

V vsakem primeru, ne glede na stopnjo tveganja samomorilnega vedenja, napotite študenta k nekomu, ki je usposobljen ali izobražen za nudenje ustrezne pomoči in podpore. Gradiva ne morejo nadomestiti strokovne obravnave.

Samomor1.pngSamomor, kot končna oblika samomorilnega vedenja, se pri odraslih in mladih ne pojavi kar naenkrat, brez kakršnih koli razlogov ali opozoril. Pogosto je le konec procesa, ki se je lahko začel že dolgo pred samo izvedbo dejanja in med katerim se je tudi odločitev za samomor spreminjala – bila včasih bolj, včasih manj prisotna. Samomor je kompleksen pojav, ki ga ne moremo poenostavljeno razlagati ali iskati enoznančnih vzrokov zanj (Roškar idr., 2009).

Webinar "Kako se pogovarjati z nekom, ki razmišlja o samomoru?

V pomoč vam je lahko webinar, v katerem si lahko ogledate kako se pogovarjati z nekom, ki razmišlja o samomoru in kakšni naj bodo koraki ukrepanja, ko ugotovimo, da je nekdo v stiski:

»Kako se pogovarjati z nekom, ki razmišlja o samomoru?«

»Koraki ukrepanja, ko ugotovimo, da je nekdo v stiski«

Predstavitev je dostopna preko povezave tukaj. 

Za izvedbo webinarja uporabljamo program Adobe Connect. Svetujemo vam, da predhodno preverite, ali lahko s svojim računalnikom spremljate webinar. Priporočamo browser Chrome in Adobe Flash Player (verzija 13 ali več). Uporabljate lahko tudi Adobe Connect add-in. Več na povezavi. 

Kako se odzvati, ko se vam študent zaupa?[1]

  • Študenta, njegovo stisko in namero za samomor vzemite resno.
  • Če študent namiguje na samomor, ga vprašajte, če je kdaj (že bilo) tako hudo, da je razmišljal, da bi si kaj naredil (več informacij spodaj).
  • Ob izraženi nameri samopoškodovanja ali samomomora obvestite študenta, da ste zanj dolžni poskrbeti, da bo na varnem in da bo prejel ustrezno podporo.
  • Ne poskušajte sami izpeljati svetovanja ali ocene pri študentu, ki poroča o samopoškodbeni ali samomorilni nameri temveč prepustite tako obravnavo ustrezno usposobljenim strokovnjakom takoj, ko bo to mogoče.
  • Pogovorite se s študentom, če je že vpet v kakšen sistem podpore ali pomoči ter kakšne so njegove izkušnje. Po presoji se lahko prvo uporabi ta, že poznan vir podpore.
  • Študenta (z njegovim strinjanjem) pospremite do nujne psihiatrične pomoči.
  • V primeru življenjske ogroženosti ali nevarnih okoliščin takoj pokličite 112.
  • Nemudoma obvestite nadrejenega in opišite, kakšne ukrepe ste izpeljali.

 Samomor2.png

Kakšen odnos in komunikacijo vzpostaviti[2]

Lahko ste prva oseba, na katero se študent obrne po pomoč ali pa se vam zaupa. Vaš odziv je zato zelo pomemben. Osnovno izhodišče pri pristopu k nekomu, ki poroča o nameri samopoškodovanja ali samomora je, da ostanemo mirni, sočutni in da ne odreagiramo pretirano. Za študenta si moramo vzeti čas in izbrati primeren kraj za pogovor. V pogovoru ga aktivno poslušamo (nasveti za aktivno poslušanje so zapisani spodaj) ter ga spodbujamo, da govori o tem kako se počuti. Pri odzivanju smo sočutni, izražamo empatijo, študenta ne obsojamo in na nikakršen način kritiziramo ali pritiskamo. Zelo pomembno je, da smo do študenta pristni in iskreni.

Če omenja predmete, s katerimi se namerava poškodovati, je smiselno, da jih odstranimo. Zelo pomembno je, da študent dobi občutek, da je sprejet, podprt in da ga poskušate razumeti, saj je verjetno, da študent prvič izpostavlja svoje misli ali namere o samomoru [3].

 

Aktivno poslušanje[4]

DEPRESIJA3.pngAktivno poslušanje je način poslušanja, s katerim skuša poslušalec razumeti čustva, potrebe in želje sogovornika. Sogovornik pri takem poslušanju občuti, da se poslušalec skuša vživeti vanj.
Pri aktivnem poslušanju si lahko pomagate z naslednjimi tehnikami:

  • postavljanje dodatnih vprašanj sogovorniku za boljše razumevanje: »Kako ste to mislili?«, »Tega nisem dobro razumel. Mi lahko bolj natančno pojasnite?«.
  • Povzemanje sogovornikove besede za preverjanje pravilnega razumevanja: » Če vas prav razumem, …..«.
  • Postavljanje vprašanj, ki so usmerjena na čustva/občutenja sogovornika: »Kako se ob tem počutiš?«

POMEMBNO: Ostanite mirni in postavite vprašanje o samomorilnosti!

Zelo pomembno je, da študenta, ki nakazuje samomorilne misli ali težnje, vprašate, če je že kdaj razmišljal, da bi storil samomor. Izkaže se, da pogumno in premočrtno spraševanje pomaga sogovorniku odpreti poti, o katerih sicer ni smel, zmogel ali hotel govoriti. Če se pri svoji oceni zmotite in študent ni samomorilen, nič hudega. Bolje je vprašati, saj s tem lahko pomagamo preprečiti katastrofo (Tekavčič Grad idr. , 2004).

Študenta lahko po samomorilnosti vprašamo na več različnih načinov (Roškar idr., 2009):

Manj direktna vprašanja

  • Si v zadnjem času žalosten ali nesrečen?
  • Si v zadnjem času zelo nesrečen?
  • Ali si si kadarkoli želel, da bi zaspal in se nikoli več ne zbudil?
  • Si si kdaj želel, da ne bi več živel?

Bolj direktna vprašanja

  • Kadar so ljudje v takšni stiski, v kakršni se mi zdi, da si ti, si včasih želijo, da bi bili mrtvi. Sprašujem se, če se tako počutiš tudi ti?
  • Si bil v zadnjem času tako nesrečen, da si si želel, da bi bil mrtev?
  • Zdi se mi, da si zelo nesrečen. Ali razmišljaš o tem, da bi se ubil?
  • Razmišljaš o samomoru?

Izogibajte se vprašanjem, ki sprašujejo zgoj po potrditvi, da je vse v redu kot npr.: »Saj ne razmišljaš o kakšnem samomoru, kajne?« [5].

Če študent na vprašanja o samomoru odgovori pritrdilno, je pomembno, da raziščete, ali o samomoru razmišlja tudi konkretno. Pomembno si je odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali ima izdelan načrt? Kako konkreten je? Ali ga je že kdaj poskušal izvesti? Odgovore na ta vprašanja moramo dobiti, saj je samomorilno vedenje proces, ki se stopnjuje od samomorilnih misli, namena, načrta, poskusa ali dejanja. Bolj kot je študent napredoval po teh stopnjah, večje je tveganje da bo samomor tudi izvedel. V vsakem primeru, ne glede na stopnjo tveganja, napotite osebo k nekomu, ki je usposobljen ali izobražen za nudenje ustrezne pomoči in podpore. Študenta obvestite, da je vaša dolžnost, da poskrbite zanj, da bo na varnem in da bo prejel ustrezno podporo. Ne strinjajte se, če oseba želi, da bi to ostalo skrivnost. Bolj pomembna je skrb za varnost te osebe. Morda boste morali govoriti še s kom drugim, da bi zagotovili varnost ogrožene osebe.[6]

Človek, ki je samomorilno ogrožen, naj čim prej obišče svojega zdravnika. Če se le da, ga tja pospremimo. Vsako osebo naj po poskusu samomora pregleda psihiater. Morda bo potreben tudi sprejem v bolnišnico brez privolitve, vsaj dokler ne mine krizno stanje in neposredna nevarnost za njegovo življenje. Takrat je izjemno pomembna podpora in vzpodbuda, da vztraja pri zdravljenju[7].

 

Opozorilni znaki samomorilnega vedenja[9]

Pri delu s študenti moramo biti pozorni na znake samomorilnega vedenja:

  1. izjave, ki nakazujejo željo po smrti,
  2. povečanje zlorabe drog in alkohola,
  3. izražanje občutkov obupa,
  4. znaki anksioznosti, vključno s povečanim nemirom in spremembami spanja,
  5. izražanje občutkov ujetosti,
  6. izražanja občutkov nemoči,
  7. umik iz socialnih stikov s prijatelji in družino,
  8. nenadne spremembe v vedenju,
  9. neobičajno izražanje jeze,
  10. opazno spreminjanje razpoloženja.

 

 Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za samomorilno vedenje in dejanje se delijo na individualne, družinske in okoljske. Le-ti pa se ne pojavljajo izolirano, največkrat se namreč prekrivajo in se povezujejo: 

Individualni dejavniki: duševne motnje, osebnostne značilnosti, načini reševanja problemov, nizka samopodoba, zloraba drug ali alkohola, spolna usmerjenost (Roškar idr., 2009). Poleg navedenih sem lahko vključimo tudi pretekle samomorilne poskuse, telesne bolezni, spol, starost, stan, izobrazba in socialnoekonomski status v družbi (Marušić in Temnik, 2009).

Duševne motnje predstavljajo najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj samomorilnega vedenja. Najvišje tveganje za smrt (naravno in nenaravno) med osebami z duševnimi motnjami najdemo med motnjami odvisnosti in hranjena ter med tistimi, ki so že poskušali narediti samomor. Tveganje za nenaravno smrt (samomor) pa je še posebej visoko pri osebah s funkcionalnimi duševnimi motnjami (npr. shizofrenija, depresija) (Marušić in Temnik, 2009). Pri mladih, ki samomor izvršijo, je 90% verjetnost, da imajo duševne motnje (Roškar idr., 2009). 

Družinski dejavniki: značilnosti družinskega sistema, ločitev ali izguba staršev, spolne, fizične ali psihične zlorabe v družini (Roškar idr., 2009). 

Dejavniki okolja izhajajo iz socialne okolja, šolskega konteksta, vpliva interneta ter ostalih medijev (Roškar idr., 2009). Sem spadajo tudi nacionalne in regionalne značilnosti in nenadne spremembe okolja (Marušič in Temnik, 2009).

Strokovnjaki opozarjajo, da so rizični dejavniki tudi vsi, ki izzovejo občutek obupa in  nepripadnosti (Marušič in Temnik, 2009).

 

Varovalni dejavniki[10]

Varovalni dejavniki so tisti, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj samomorilnega vedenja.

Individualni dejavniki: dobre socialne spretnosti, pozitivna samopodoba, zaupanje vase in v svoje sposobnosti, sposobnost iskanja pomoči v stresnih situacijah in iskanje nasvetov pri pomembnih odločitvah, odprtost za upoštevanje predlogov in izkušenj drugih ljudi, odprtost za sprejemanje novega znanja. 

Družinski dejavniki: dober odnos s starši in drugimi družinskimi člani, podpora s strani družine, zgled za konstruktivne načine reševanje stresnih situacij. 

Dejavniki okolja: dobra socialna integracija, dober odnos z vrstniki, učitelji in drugimi pomembnimi odraslimi.

 

Kam lahko pospremite študenta s samomorilnim vedenjem?

Presoditi kako zelo življenjsko ogrožen je študent v danem trenutku je lahko zelo težko. V vsakem primeru moramo stisko ter izražene namere vzeti zelo resno. Pomembno, je, da se pri študentu pozanimamo, ali je že vpet v kakšen sistem podpore ter kakšne so njegove izkušnje. Pomembno je tudi, da je da se študent strinja s predlagano podporo (razen v hudih kriznih situacijah, kjer se ne more odločati zase ali pa je trenutno življenjsko ogrožen - takrat kličete 112). Če študent nima ustrezne podpore, ga lahko  pospremimo do nujne psihiatrične pomoči oz. urgentne službe.

  • DEPRESIJA4.pngUrgentna psihiatrična ambulanta (UPA), od 8. do 15. ure, Njegoševa 4 (Poliklinika, Center za izvenbolnišnično psihiatrijo, tel. 01/4750 670).. Namen Urgentne psihiatrične ambulante je hitra ocena psihičnega stanja, začetno svetovanje in uvedba zdravil, oziroma prilagajanje zdravil, če jih pacienti že imajo predpisane, usmeritev v dodatne diagnostične postopke, če so le-ti potrebni ter usmeritev pacienta v nadaljnjo obravnavo (ambulantno izbranemu zdravniku, specialistu psihiatru ali specialistu nepsihiatrične stroke, oziroma v bolnišnično obravnavo).
  • Enota za krizne intervencije (EKI), dežurna služba izven rednega delovnega časa, Grablovičeva 44b (Center za mentalno zdravje, tel. 01/5874 900)
  • Center za klinično psihiatrijo, Studenec 48 (Psihiatrična klinika, Dežurni zdravnik: 01 5872 112)

Ko je študent obravnavan pri psihiatru (v Zdravstvenem domu za študente ali kje druge) je priporočljivo, da je v obravnavi tudi pri kliničnem psihologu ter kasneje vključen v svetovalnico in/ali skupino za samopomoč. Čakalne dobe v Zdravstvenem domu za študente najdete tukaj. Za urgentne primere ni čakalne dobe. 

Ko je študent v ustrezni zdravstveni obravnavi, ga poskušajte usmeriti (v kolikor še ni vključen v tovrstno podporo) na različne brezplačne svetovalnice za ljudi v stiski:

Če je študent že v obravnavi in opazite, da se mu stanje poslabšuje, študenta usmerite najprej k strokovnjaku, pri katerem je že v obravnavi. V kritičnih situacijah je skoraj vedno mogoče dobiti izredni termin. V primeru kritičnega stanja, kjer je študentovo življenje ogroženo, kličite 112.

 

Kako poskrbeti zase pri delu s študenti s samomorilnim vedenjem? [11]

Soočanje s samomorilnim vedenjem druge osebe je velik izziv in težko breme, zato morate pri delu s študenti poskrbeti zase.

  1. Zavedanje svojega čustvenega odziva
    Ko se srečate s samomorilnim študentom je zelo pomembno, da se zavedate svojih čustvenih odzivov. Ob izražanju želje po smrti se lahko v vas sprožijo občutki žalosti, jeze, šoka, dvoma, krivde, nemoči, gnusa ali celo zavračanja. Že sama misel na samomor je lahko zastrašujoča. Strah je v takih situacijah najbolj naravna reakcija, ki za seboj prinese zanikanje. Posledično lahko zgrešite oz. zanikate samomorilne znake ali pa mislite, da posameznik samo išče pozornost. Zaradi  čustev, ki naravno privrejo na dan v takšni situaciji, morate biti pozorni na vaše čustvene reakcije, jih prepoznati ter pravilno ravnati.
  2. Poiščite podporo in pomoč zase
    Delo s samomorilnimi študenti je naporno in stresno. Pri tem potrebujete pomoč, ki je lahko v obliki posvetovanja s sodelavci, supervizijske skupine ali posvetovanje s strokovnjaki na tem področju.
  3. Nova znanja
    Stalno izobraževanje na temo samomorilnega vedenja in samopoškodovanja je koristno in nujno potrebno.
  4. Bodite iskreni sami s seboj
    Pri delu s samomorilnimi študenti morate biti do sebe povsem odkriti. Še posebej, če se vam je študent zaupal in od vas pričakuje pomoč. V taki situaciji se lahko počutite preobremenjeni. Vaša naloga je, da ustrezno prilagajate učni proces, da poskušate prepoznati stiske, študenta podpreti in ga usmeriti po pomoč.

 Samomor4.png

Viri informacij za delo s študenti s samomorilnim vedenjem

Spodaj smo za vas zbrali različne uporabne vire, ki vam lahko pomagajo pri delu s študenti s samomorilnim vedenjem:

Vir

Vrsta vira

Opis vira

Roškar, S., Tančič, A., Poštuvan, V., Kuzmanić, M., Groleger, U. (2009).
Spregovorimo o samomoru med mladimi. V Tančič, A., Poštuvan, V.,
Roškar, S. (ur.) Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja

Priročnik/knjiga

Priročnik vsebuje informacije o mladih in kako se njihovo specifično razvojno obdobje povezje s samomorilnostjo, stanje samomora in mladih v Sloveniji, dejavnike tveganja za samomor ter kako pomagati mladim pri iskanju pomoči. Poleg informacij so v knjigo vključeni tudi dragoceni praktični nasveti ter predlogi za ukrepanje.

Blinc Pesek, M., Bogataj, B., Čebašek-Travnik, Z., Dragar, J., Glonar Vodopivec,
M., Gorše Goli, A., Groleger, U., Kastelic, A., Klemenčič, A., Kogoj, A.,
Kogovšek, B., Korenjak, R., Mavri, A., Milič, J., Močnikar Bučar, M., Pirtošek, Z.,
Pukl Gabrovšek, V., Radovanović, M., Reljič Pirnčič, A., Rujevič, J., Škodlar, B.,
Tekavčič Grad, O., Toplovec, D., Udovič, B., Zadravec, T., Zajc, P. Zasavnik, A., Ziherlj. S. (2004). Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah: priročnik za sveovanje. V Tekavčič
Grad, O., (ur). Ljubljana: Založba ZRC

Knjiga

Knjiga je primarno namenjena telefonskim svetovalcem na kriznih telefonih. Vsebuje konkretne nasvete za vodenje pogovora (med drugim) z suicidalno osebo ter konkretne primere pogovorov.

Marušič, A., Temnik, S. (2009). Javno duševno zdravje. Celje: Celjska Mohorjeva družba

Knjiga

Knjiga obravnava povezavo med javnih in duševnim zdravjem. Deseto in enajsto poglavje pa se ukvarjata s samomorom, kako je povezan z duševnimi motnjami ter kako je samomor tipičen kazalec javnega duševnega zdravja.

Bercelj Anderluh, M., Brecelj Kobe, M., Dernovšek, M.Z., Groleger, U.,
Knez, D., Konec Juričič, N., Lovrenčič, M., Marušič, A., Pišljar, M.,
Roškar, S., Sernec, K., Šešok, J., Šmagelj, J., Tavčar, R., Tekavčič Grad, O., Tomori, M., Turčin, A., Zajc, P., Zorko, M., Žmitek, A. (2003). Slovenija s samomorom ali brez. V Marušič, A., Roškar, S. (ur.). Ljubljana: DZS

Knjiga

Knjiga obravnava fenomen samomora v Sloveniji. V prvem delu avtorji opredeljuje samomor iz različnih strok in zornih kotov, drugo poglavje je namenjeno strategijam preprečevanja samomorov ter zadnji del žalovanju po samomoru bližnjega.

Valenčič, Ž. (2009). Samomor: večplastni fenomen. Maribor: Ozara Slovenija

Poljudnostrokovna knjiga

Knjiga podrobno obravnava samomor iz zgodovinskega in geografskega vidika, duševnih motenj, spola, družine, otrok in starostnikov.

Samomorilna dejanja

Spletna stran

Nuša Konec Juričič v svojem prispevku povzame osnovne informacije o samomoru, slovensko statistiko ter pogosta napačna prepričanja. V prispevku opiše tudi kako se odzvati v različnih situacijah, povezanih s samomorom (grožnja, poskus in izvedba).

K preprečevanju samomora lahko prispeva vsakdo

Spletna stran

Prispevek K preprečevanju samomora lahko prispeva vsak lahko najdete poglavje Mladi kot posebej ranljiva skupina ter bogat nabor prilog (viri pomoči, zloženke, dogajanje v Sloveniji na področju preventive samomorov ipd.)

Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje

Zloženka

Letak vsebuje ključne informacije, ki jih je potrebno vedeti, ko delate s študenti s samomorilnim vedenjem. Vsebuje informacije o dejavnikih tveganja, opozorilnih znakih, depresiji, kako se odzvati in kje poiskati strokovno pomoč.

Kako prepoznati samomorilno vedenje?

Prispevek

Prispevek društva Živ?
Živ! opisuje opozorilne znake samomorilnega vedenja ter napotke, kako ravnati z osebo, ki te znake kaže.

Po samomoru

Spletna stran

Na spletni strani lahko najdete uporabne vsebine, ki vam lahko pomagajo kako po samomoru. Vsebuje informacije o žalovanju in reintegraciji.

 

Za pomoč lahko študente usmerite tudi na telefone v stiski:

       

Klic v duševni stiski

01 529 99 00

Vsako noč med 19:00 in 7:00 zjutraj.

 

Zaupni telefon Samarijan

01 116 123

24h na dan (brezplačen klic)

 

TOM telefon za otroke in mladostnike

01 116 111

Vsak dan med 12:00 in 20:00 (brezplačen klic)

 

 

Uporabne spletne strani, ki jih lahko priporočite študentom (ter si jih tudi sami preberete):

     

Spletna stran To sem jaz – kam po pomoč?

Spletna stran vsebuje seznam svetovalnih centrov, kriznih centrov, psihologov in psihiatrov, telefonska in spletna svetovanja, pomoči pri motnji hranjena in druge pomembne informacije za mlade po vsej Sloveniji.

 

Spletna stran ŽIV? ŽIV!

Spletna stran ŽIV? ŽIV! Je postaja, kjer o duševnem zdravju in samomoru pišejo strokovnjaki in ljudje z osebnimi izkušnjami. Je stičišče informacij, raziskav in preventivnih programov.

 

Spletna stran Društva DAM: Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami

Na spletni strani društva DAM lahko najdete:

  • Seznam psihiatrov in terapevtov v Sloveniji
  • Dodatno literaturo o depresiji in anksioznosti
  • Različna orodja za samopomoč
  • Skupine za samopomoč

 

 

Uporabljeni viri

Blinc Pesek, M., Bogataj, B., Čebašek-Travnik, Z., Dragar, J., Glonar Vodopivec, M., Gorše Goli, A., Groleger, U., Kastelic, A., Klemenčič, A., Kogoj, A., Kogovšek, B., Korenjak, R., Mavri, A., Milič, J., Močnikar Bučar, M., Pirtošek, Z., Pukl Gabrovšek, V., Radovanović, M., Reljič Pirnčič, A., Rujevič, J., Škodlar, B., Tekavčič Grad, O., Toplovec, D., Udovič, B., Zadravec, T., Zajc, P. Zasavnik, A., Ziherlj. S. (2004). Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah: priročnik za sveovanje. V Tekavčič Grad, O., (ur). Ljubljana: Založba ZRC

Marušič, A., in Temnik, S. (2009). Javno duševno zdravje. Celje: Celjska Mohorjeva družba

Roškar, S., Tančič, A., Poštuvan, V., Kuzmanić, M., Groleger, U. (2009). Spregovorimo o samomoru med mladimi. V Tančič, A., Poštuvan, V., Roškar, S. (ur.) Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja

Kajin, E. (2019). Predlogi za odziv v primeru grožnje s samomorov. Interno gradivo Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

Švab, V. (28. 2. 2019). Potrebe študentov z duševnimi motnjami. [PowerPoint]. Interno gradivo Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

 

Posebna zahvala gre mag. Katji Belšak, univ. dipl. psih., specialistki klinične psihologije, izr. prof. dr. Vesni Švab, dr. med, spec. psihiater in izr. prof. dr. Robertu Mastenu za podporo in pomoč pri oblikovanju vsebin ter za strokovni pregled.

Pripravila: Živa Jakšić Ivačič

 

[1]Povzeto po predavanju dr. Švab na izobraževalnem modulu KCUL Delo s študenti z duševnimi motnjami ter gradiva, ki ga je pripravil dr. Kajin

[2]Povzeto po PPT dr. Švab in knjigi Spregovorimo o samomoru med mladimi (str. 87 in 88)

[3]Povzeto po predavanju dr. Švab na izobraževalnem modulu KCUL Delo s študenti z duševnimi motnjami ter gradiva, ki ga je pripravil dr. Kajin

[4]Povzeto po http://gradiva.zik-crnomelj.eu/gradivo-szrs/empatija_in_aktivno_posluanje.html

In Tutorskem priročniku Univerze v Ljubljani (2019, str. 23).

[5]Kajin, E. (2019). Predlogi za odziv v primeru grožnje s samomorov. Interno gradivo Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

[6]Kajin, E. (2019). Predlogi za odziv v primeru grožnje s samomorov. Interno gradivo Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

[7]Kajin, E. (2019). Predlogi za odziv v primeru grožnje s samomorov. Interno gradivo Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

[8]Roškar, Tančič, Poštuvan, Kuzmanić in Gloreger, 2009

[9] Marušič in Temnik, 2009

[10] Roškar idr., 2009