Februar 2025

Marec na Univerzi v Ljubljani tradicionalno zaznamuje Mesec kULture in umetnosti. V sodelovanju s članicami pripravljamo pester program dogodkov, ki ponuja vpogled v ustvarjalnost študentov, zaposlenih in alumnov UL ter odpira vrata kulturnih ustanov v Ljubljani in širše. Dogodki so brezplačni ter namenjeni študentom, zaposlenim in alumnom UL.

Program vključuje raznolike dogodke, kot so projekcije, koncerti, razstave, instalacije, predstavitve, stand up nastop, vodeni ogledi in razstave študentk, študentov in zaposlenih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Naravoslovnotehniške fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Osrednji dogodek Meseca kULture in umetnosti bo koncert Big banda in Combo banda UL AG, ki bo 26. marca 2025 ob 19.30 v študentskem naselju Rožna dolina. Orkester, ki ga od ustanovitve vodi doc. Matej Hotko, bo dopolnil Combo band UL AG z vokalnimi solistkami in pianistom prof. Jako Puciharjem. 

V sodelovanju s Kulturnim bazarjem, nacionalnim stičiščem kulturno-umetnostne vzgoje, bodo v marcu svoja vrata odprli koordinatorji mreže za kulturno-umetnostno vzgojo. Univerza bo sodelovala tudi na letošnjem Kulturnem bazarju, ki bo 20. marca 2025 v Cankarjevem domu.

Celoten program Meseca kULture in umetnosti 2025 je na voljo na univerzitetni spletni strani. Vabljeni k udeležbi.

– Ivanka Stritar, predstojnica organizacijske enote za obštudijsko dejavnost UL

Umetniško ustvarjanje na Modri fakulteti je v polnem razcvetu. Na Modri fakulteti, ki jo sestavljajo kratki izobraževalni programi in druge aktivnosti, namenjene vsem starejšim od 55 let, je v zimskem semestru potekalo kar nekaj programov s področja kulture oziroma umetniškega ustvarjanja. Tako je izpod peres in čopičev naših starejših študentov nastala pravljica Zlati lešnik, ki je plod sodelovanja tečaja ustvarjalnega pisanja (mentorica Tatjana Plevnik) in likovnega ustvarjanja (mentor Robert Potočnik). Pravljica je izšla pri Založbi UL in jo lahko preberete na tej povezavi.

Poleg pisnega in likovnega ustvarjanja pa je bil januarja letos še en cikel filmskega krožka, v okviru katerega so se udeleženci lotili filmske kritike. Starejši študenti so bili aktivni tudi na področju glasbe, saj so se ob pomoči mentorice dr. Vesne Venišnik Peternelj podali v bogat svet glasbenega obdobja romantika.

A to je šele začetek, saj bo tudi v letnem semestru kulturni utrip na Modri fakulteti močan.

Razpisujemo:
- nadaljevanje programa Popotovanje v svet glasbe: Romantika II,
- še en čudovit glasbeni krožek Glasbo poslušam, glasbo poznam: utrinki iz zakladnice glasbene umetnosti I,
- izobraževalni program Umetnostna podoba Ljubljane v zgodnjem novem veku,
- izobraževalni program Oblikovanje prostora,
- za tiste, ki radi eksperimentirate, pripravljamo izobraževalni program Interaktivna literatura, kjer se bosta prepletala sodobna tehnologija in pripovedovanje zgodb.

Če ste starejši od 55 let in vas mika ustvarjalno raziskovanje, vas vabimo k prijavi!
Več informacij o teh pa tudi o vseh drugih programih Modre fakultete najdete na povezavi.

– Zala Simčič, rektorat UL

V Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) smo 13. februarja 2025 odprli razstavo del študentk in študentov smeri Slikarstvo UL ALUO z naslovom AMPAK!

Mlajša generacija umetnic in umetnikov, ki se trenutno šola na UL ALUO, odrašča in se študijsko izpopolnjuje v nenavadnem času. Pandemija, vojna v Evropi, stanovanjska negotovost in ekološka kriza so se na videz nenadno zvrstile v le nekaj letih njihovega študija, vprašanja identitete in mentalnega zdravja pa s tem še bolj odločno potisnile v ospredje.

Predstavljeni avtorice in avtorji nastavljajo ogledalo obstoječemu stanju, hkrati pa jasno sporočajo, da do njega niso ravnodušni. Kot namiguje naslov razstave, nimajo zadržkov pri prekinjanju ustaljenega toka z lastnim nasprotovalnim medklicem – tako glede na vsebino kot na sam medij slikarstva. Ampak! sporoča predvsem, da je prekinitev (preteklosti, okostenelosti, avtoritete) včasih povsem upravičena, glasen odziv pa nedvomno nujen.

Umetnice in umetniki:
Eva Anzeljc, Pika Basaj, Samra Buljić, Maxime Custodio, Žiga Kelenc, Jasmina Kovač, Ana Malnar, Kalina Naskovski Perne, Lev Ambrož Okorn, Ajda Podgorelec, Neža Podpečan Toplak, Klara Polajnar, Mori Sikora, Janez Škrlec, Ana Žele, Lučka Žnidaršič, Kristian Župan

Razstava je na ogled do 13. marca.

Mentorja: prof. mmag. Ksenija Čerče in doc. mag. Uroš Potočnik
Kuratorka MGBS: Hana Čeferin
Produkcija: Univerza v Ljubljani
Projekt je podprl Svet za umetnost Univerze v Ljubljani.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na pobudo Društva restavratorjev Slovenije smo na Oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani januarja 2025 zaradi velikega povpraševanja ponovili enodnevno strokovno izpopolnjevanje čiščenja površin umetnin, občutljivih za vodo, ki je bilo kot del cikla delavnic na temo čiščenja umetnin prvič izpeljano septembra 2024. V teoretičnem uvodnem delu so udeleženci spoznali omejitve in možne pristope k čiščenju površin, občutljivih za vodo, v praktičnem delu pa so pripravili in preskusili uporabo izbranih materialov in metod.

– doc. mag. Martina Vuga, Oddelek za restavratorstvo, UL ALUO

16. edicija Aksiomine serije Taktike&praksa: Si posodobitev programske opreme?, ki bo v partnerstvu z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) potekala od februarja do junija 2025, se osredotoča na sodobno raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije ter preizprašuje, kako sistemi programske opreme upravljajo interakcijo, dojemanje in odločanje.

Lastnosti programske opreme – skalabilnost, pospeševanje in fragmentacija – so jo preoblikovale v silo z vplivom brez primere. Po neštetih posodobitvah zdaj živimo v popolnoma fašističnem operacijskem sistemu – v vseprisotni, zaprti infrastrukturi, ki na novo opredeljuje naš vsakdan in briše mejo med delovanjem in storilnostjo. Ko pogoji, ki jih določa programska oprema, oblikujejo naše odnose znotraj tega sistema, se postavlja vprašanje, kako bi lahko zvijačnost, skrivnostnost in prevara postale okvirji za premik onkraj odpora in oblikovanje sistemov, ki spodbujajo solidarnost, enakost in kolektivno delovanje.

Sodelujoče_i: 
Alex Quicho, Clea Bourne, Daphne Dragona, Donatella Della Ratta, Eva Papamargariti, Giulia Tinis, Iva Ramuš Cvetkovič, Jordi Viader Guerrero, Lesia Kulchynska, msn gf, Nelly Yah Pinkrah, Noura Tafeche, Prince Lucija, Tommaso Campagna

Kuratorke_ji: 
Nora O’ Murchú, Socrates Stamatatos, Janez Fakin Janša, Neja Berger

Tudi letošnja edicija se bo 25. februarja začela z uvodno konferenco v Kinu Šiška, sledili pa ji bodo trije programski sklopi, sestavljeni iz razstav, predavanj in delavnic na različnih lokacijah v Ljubljani. Vse tri delavnice v programu bodo v prostorih smeri Video, animacija in novi mediji na UL ALUO, Tobačna 5, ter so primarno namenjene študentkam in študentom umetniških in oblikovalskih smeri.

Celoten program Taktik&prakse #16.

Udeležba na VSEH dogodkih je brezplačna, potrebna pa je prijava.

Dogodki bodo v angleškem jeziku.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrade Riharda Jakopiča, priznanj Riharda Jakopiča in nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki ga je 2. 2. 2012 sprejel Odbor za podelitev Jakopičeve nagrade in priznanj ter potrdil Umetniški svet Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), objavljamo

Razpis za nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2025.

Jakopičeva nagrada je najpomembnejša nagrada na področju likovno-vizualne umetnosti v Sloveniji, njen namen pa je podelitev priznanj za izjemne umetniške dosežke na likovno-vizualnem področju. Odbor za podelitev nagrade Riharda Jakopiča je sestavljen iz predstavnic_kov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), Moderne galerije (MG+MSUM), Slovenskega društva likovnih kritikov (SDLK) in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljuibljani (UL ALUO).

Kandidatke_te lahko predlagajo kulturne ustanove, likovna društva ali državljani RS. Odbor za podelitev Jakopičeve nagrade in priznanj bo upošteval vse predloge, ki bodo vsebovali strokovno dokumentacijo in utemeljitev ter bodo do vključno 7. 3. 2025 (zaprtje razpisa) prispeli na naslov: ZDSLU, Komenskega 8, 1000 LJUBLJANA, z oznako »Odbor za podelitev nagrade Riharda Jakopiča 2025«, s pripisom NE ODPIRAJ.

Besedilo razpisa za nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2025

Obrazec za razpis_nagradi in priznanje Riharda Jakopiča 2025

V februarju so se v Knjigarni Filozofske fakultete zbrali prof. dr. Mladen Dolar, prof. dr. Pavel Zgaga in Ciril Baškovič ter predstavili obsežni zbornik o Skupnosti študentov 1968–1974, ki je izšel lani tudi v sozaložništvu Založbe UL. V zborniku so zbrani številni prispevki za novejšo zgodovino njenih nekdanjih aktivistk in aktivistov. Zbornik so pripravili z namenom, da bi Skupnost študentov, v okviru katere so si prizadevali tako za izboljšanje statusa študentov kot za boljšo družbo, iztrgali pozabi. Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Založbe UL.

Posnetek pogovora, v katerem se gostje dotaknejo tudi primerjav s študentskimi gibanji v aktualnem času, si lahko ogledate na spletni strani Besednih postaj.

– dr. Matevž Rudolf, Založba UL

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je skupaj s svojimi strokovnjaki, raziskovalci in doktorskimi študenti aktivno vstopila v razpravo o predlogu novega Zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2). Fakulteta, ki je steber humanističnega izobraževanja in raziskovanja v Sloveniji, je v sodelovanju s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom, Slovenskim arheološkim društvom in Laboratorijem za dediščinsko znanost podala temeljite pripombe na predlog zakona. Aktivno vključevanje akademske sfere v oblikovanje zakonodaje je ključnega pomena, saj združuje najnovejša znanstvena spoznanja s praktičnimi potrebami varovanja kulturne dediščine, kar je bistveno za vzpostavitev učinkovitega in sodobnega sistema zaščite slovenske kulturne zapuščine. Vsi predlogi in dopolnitve so dostopni na spletni strani Filozofske fakultete »Leto dediščine«, pod zavihkom »Mnenja in pripombe k predlogu Zakona o kulturni dediščini (ZVKD-2)«, kjer lahko zainteresirana javnost spremlja razvoj tega pomembnega zakonodajnega procesa.

– prof. dr. Mojca Ramšak, UL FF

V Galeriji Ekonomske fakultete je bila 5. februarja 2025 otvoritev razstave z naslovom Soncenosci, slikarja Vojka Anzeljca. Avtor je v galeriji s tem pustil izsek svojega umetniškega sveta, ki bo na ogled celoten februar. 

Vojko Anzeljc je sicer poznan bolj kot filmski režiser in scenarist. Ustvaril je številne prepoznavne slovenske TV serije, med drugim TV dober dan, Čokoladne sanje in Eno žlahtno štorijo. Tokrat pa smo ga spoznali v čisto drugačni luči, s čimer Anzeljc zagotovo dokazuje svojo umetniško večplastnost in vsestranskost.  Gibanje in premikajoče se sličice, ki so v samem bistvu filmografije, je zamenjal za sliko, za statiko, za brezgibnost. Navkljub menjavi formata, ni ta nič manj bogato sporočilen in prodoren. 

Soncenosci je tvorjena beseda, ki se sklicuje na upodobitve prazgodovinskih,  jamskih poslikav, na kateri so prikazani ljudje, ki nosijo sonce. To je njihov eksistencialni sentiment, saj osmišlja njihov obstoj. Avtor z obuditvijo teh slik poskuša njihovo držo prenesti v današnji čas. Pri razstavi ne gre torej le za revitalizacijo preteklosti, pač pa za nekakšno mistično izkušnjo spominjanja na tisto, kar človeka naredi pristno človeškega.

Ob tem pa starodavne stenske poslikave nimajo zgolj vloge simbolnega osmišljanja biti, vendar so hkrati potopis, dnevnik, arhiv zgodb in dogodkov v posamezni družbi. Avtorja je navdihnila paralela s sodobno različico stenskih upodobitev – grafitov. Tako avtorjeva upodobitev grafitov podaja poseben vpogled v njegov svetovni nazor, vrednote in upanje v prihodnost. 

Še en pomemben element razstave je mistika in čaščenje, kar seveda izhaja iz načina bivanja ljudi, ki so upodobljeni na stenskih poslikavah. Ljudje na slikah častijo sonce, mavrico in druge naravne pojave. Vendar so to vselej sodobni ljudje, kar kaže na avtorjevo željo, da se vztrajno umirajoča mistika 21. stoletja, ki z materialnimi in digitalnimi vrednotami ubija presežno doživljanje narave in življenja, zopet povrne in doživlja pristno. 

Kot sam pojasnjuje, je ta paralela med zgodovinskostjo in modernostjo nastala spontano in organsko. Idejno je ni prav posebej zacementiral, vendar ga je ta nenadna povezava izredno veselila. Pravi, da so ‘soncenosci’ mladi ljudje, katere preveva vitalna energija. Razstava izpostavlja triptih bistvenih elementov: stenskih poslikav, grafitov in mladih sonce-noscov. 

Vesel je, ker je razstava na Ekonomski fakulteti, in upa, da se bodo mladi v ”upodobitvah sebe in svoje skupnosti” našli. Kot pravi, je pri mladih prisotna velika mera negotovosti glede prihodnosti, bolj kot v njegovih časih. Spominja se svojih mladih dni in poudarja bistvo vitalne energije mladih, ki mora zanje nujno biti značilna. Mladi se morajo planetu čuditi, kar je nujno za iskanje smisla v življenju.

Dogodek je bil pospremljen z glasbenim uvodom in zaključkom, ki ga je izvedel Boštjan Gombač. Otvoritev so, z recitacijami pesmi, popestrili avtorjevi prijatelji iz filmskega in gledališkega sveta: Lučka Počkaj, Branko Završan in Jernej Kuntner. 

Razstava bo na ogled do 28. februarja v Galeriji EF. 

– Marko Čadež Mačkić

Na Tekstilno-tehnološki fakulteti Univerze v Zagrebu je bil 16. in 17. januarja 2025 mednarodni umetniško-raziskovalni simpozij Development of a Fashion Portfolio: Photographic and Stylistic Aspects. Prvi dan so bila predavanja na temo modne fotografije, objave v medijih in modnega stilizma, drugi dan pa je bil namenjen izvedbi delavnic, na katerih so sodelovali magistrski študenti oblikovanja oblačil z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter tekstilno-tehnoloških fakultet Univerze v Zagrebu in Univerze v Bihaću.

Tema prve delavnice, Developing a Styling, so bila »nasprotja«, izziv pa oblikovati kreativno oblačilno podobo, vključujočo papir. Pod mentorstvom prof. art. dr. sc. Jasminke Končić, izr. prof. Dejle Ramić, doc. Petje Zorec in dr. sc. Duja Kodžomana, višjega asistenta, so tandemi študentov z uporabo avtorskih oblačil, modnih dodatkov in izbranega papirja definirali stajlinge za fotografiranje. Na drugi delavnici, Photographic Interpretation of Styling Concept, ki jo je vodil modni fotograf Zvonimir Ferina, so nastale končne podobe v obliki editorialnih modnih fotografij.

– doc. Petja Zorec, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil OTGO NTF UL

V Bežigrajski galeriji 2 je bila v začetku leta 2025 razstava aparatur in fotografij iz videov ter projekcija videov, ki vsebinsko in formalno interpretirajo naravo.

Vsakoletni tradicionalni Videofestival Narave je javnosti ponudil vpogled v različne avtorske interpretacije narave z videodokumenti. V letu 2025 je bil razstavni dogodek že enaindvajsetič. V naboru del oziroma sodelujočih avtorjev je sodeloval tudi študent Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF) Jasmin Avdić. Predstavljene podobe narave so vzpostavile različne povezave med posameznikom in skupnostjo v odnosu do naravnih virov oz. prostorov in problematizirajo posameznikov odnos do narave. Dela na razstavi so bila ustvarjena z različnimi tehnikami oz. tehnološkimi postopki.

V razstavni format se je umestil tudi magistrski študent Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Jasmin Avdić. Avdić se je predstavil z videom, naslovljenim Kolaps, v katerem sledimo transformaciji embalaže priljubljenega mlečnega izdelka v Sloveniji. Alpska pokrajina se v videu razgrajuje in nam ponuja različne interpretacije, med njimi tudi posameznikov odnos do embalaže in njene vseprisotnosti v naših življenjih.

Površina Triglavskega ledenika se z vsakim letom manjša. Preko romantičnega in realističnega slikarstva lahko na platnih ocenjujemo njegovo veličino, ki je je danes ostalo le še za vzorec. Video z naslovom Kolaps s pomočjo embalaže ilustrira taljenje, minevanje in razkrajanje ledenika. S človekovo voljo se nad goro zliva bela akrilna tekočina, ki kot volja posameznika razkraja naravo s plastiko. Razkroj embalaže pa je še eden od perečih problemov našega vsakdana in prostora, v katerem živimo. Če smo se v preteklosti srečevali ob vodnjakih, se danes ob smetnjakih. Te polnimo z najrazličnejšo embalažo, na eni strani smeti pospravljamo in jih odmikamo iz našega bivanjskega prostora, na drugi pa naravi nalagamo vsak dan na tone bremena tudi v obliki smeti. Triglavska veduta se na koncu razkroji, morda kot upanje, da bi se tako zgodilo z vsemi smetmi.

Avdić je v svojem delu subtilno predstavil razkrajanje kiparskega objekta, ki tako kot ledenik izginja iz naše vedute. Likovno razgradnjo, v kateri se izmenjujejo različni grafični in videastični efekti, pa je nadgradil z lastno glasbeno kuliso, ki je vizualno predlogo nadgradila in javnosti predstavila še bolj dramatično. Sporočilo Jasmina Avdića, ki je delo ustvarjal pod mentorstvom doc. Borisa Beje, je jasno, četudi zavito v poetično trajanje: embalaže je preveč!

Predavateljica dr. Nadja Gnamuš je ob razstavi Brik Kolaps zapisala: »Podoba objekta palimpsestno prehaja med izgradnjo in razpadom forme in drsi med stvarjo in njenim izginotjem. Na konceptualnem ozadju ikonične blagovne podobe Triglava z Blejskim jezerom se arhetipska ideja neokrnjene narave poetično razblinja v prikaz izginevajočega sveta in spreminja v reminiscenco, njen znak pa v prazen označevalec.«

Jasmin Avdić (1996), rojen v Tuzli, BiH. Trenutno živi v Ljubljani. Leta 2019 je pridobil naziv diplomirani inženir informatike. Je študent na magistrskem študiju Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Je glasbenik in videast, soustanovitelj kolektiva Triptih in projekta S-ALT. Leta 2025 je objavil svoj prvi album z nazivom »SEVDAH MOJE DUŠE«. Trenutno sodeluje v oddelku za scenografijo v Narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana.

– doc. Boris Beja, UL NTF

Mitnica je nekdanja carinarnica z italijansko-jugoslovanske meje, ki je bila prenesena na zelenico med Aškerčevo in Snežniško ulico na pobudo dr. Mateje Golež z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in prof. Marije Jenko s Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF KOTO-OTGO) v okviru skupnega projekta. 

Ko je postavitev Mitnice za namen razstavnega paviljona na prostem, ki je v lasti ZAG, upravlja pa ga UL NTF, potrdil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se je v njem pred desetimi leti začela umetniška galerijska dejavnost, ki jo zadnji dve leti sofinancira tudi Univerza v Ljubljani. 

V Mitnici se tako na leto zvrsti od 10 do 11 razstav, zadnja LEU 2025 pa je pričujoča razstava z naslovom Ledene rože. Zasnovala jo je asist. mag. Sara Valenci. Zamislila si je paviljon, v celoti pokrit s pahljačo iz ročno kvačkanega pletiva in s tem spremenjen v tekstilno urbano instalacijo. Spet je uporabila pletivo, ki je bilo prvič uporabljeno leta 2022 v šotoru na livadi v Šišenski soseski 6 na mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Takratni projekt je bil izdelan v koprodukciji Naravoslovnotehniške fakultete (UL NTF) in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA) ter festivala Svetlobna gverila. Zasnova takratne postavitve je bila plod mentorstva prof. Elene Fajt, prof. Marije Jenko, izr. prof. Katje Burger Kovič in tehničnih sodelavk Nataše Hrupič, Alenke More, Sare Valenci in Nine Glavič na UL NTF ter prof. Tadeja Glažarja, prof. Anžeta Zadela in asistentov na UL FA. Pletivo in postavitev simbolnega šotora, ki ga je tehnična ekipa Svetlobne gverile osvetlila od znotraj in zunaj, so leta 2022 izvedli študenti Filip Mikuž, Miha Benčina, Nikolaj Srdić Kranjc, Gal Lesnik (UL FA) in Anamarija Bačani, Tinkara Borštnar, Matej Fijačko, Zala Gorenc, Nika Gosar, Jaka Grm, Iva Hajdinjak, Tijana Jamnik, Maxim Kaluža, Ana Krek, Dino Kurtović, Milana Lačević, Maša Macedoni, Alja Margon, Tim Pongrac, Alina Skralovnik, Katja Šarlija, Lev Šuklje Hugo, Ana Volenik, Kim Žerdin (študenti prvega letnika dodiplomskega študija 2021/22 na UL NTF) in prebivalci Šišenske soseske 6. 

Ponovno postavitev čipkaste pletene ponjave čez paviljon Mitnica, ki se abstraktno skulpturalno razpre v pahljačo, ko se dotakne tal in tako poveže pokončni kvader Mitnice z vodoravno ravnino zelenice, pa je izvedla skupina študentov prvega letnika dodiplomskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil 2024/25. Skozi pleteno čipko pa se vidi v notranjost paviljona, kjer so ročno klekljane čipke, ki so jih naredili Klara Povirk, Tadej Šandor in Katarina Klemenčič.

– asist. Sara Valenci, UL NTF

Predmet likovne analize grafičnih izdelkov se v svoji vsebini naslanja na prostor in čas, ki ga je grafika v našem prostoru preživela v zadnjem stoletju. Prostor, ki se zdi brezmejen, se je v grafični produkciji omejil v večini primerov na pravokoten format, v katerem se izvajajo različne likovne operacije, te pa se pri naslovniku v javnem prostoru nadaljujejo in subjektivno interpretirajo. Iz tega sledi, da prostor ni samoumeven in ga je človeštvo z namenom omejilo na štiri stene, med katerimi si posameznik želi imeti mir. Tudi ta v sodobnem času, morda nikdar, ni samoumeven.

Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Izjave mladih niso omejene, morda na pogled zamejene v pravokotnem formatu, gradijo dialog med polpreteklo zgodovino in sodobnostjo. V medijsko raznolikih izrazih, kjer se srečujemo s tipografskimi rešitvami, digitalno ilustracijo, fotografijo in fotomontažo, med klasičnimi kolaži in tistimi, ustvarjenimi z grafično programsko opremo, smo se v delu naslonili na protagoniste grafičnega oblikovanja na Slovenskem. Med njimi naj omenimo Grego Košaka, ki se spogleduje s študentskimi rešitvami, v katerih vodilno vlogo nosi tipografija. Uroša Vagajo, ki je s slikarskimi postopki gradil likovno polje plakatnega sporočila, najdemo v rešitvah, ki so za likovni izraz izpostavile ilustracijo in risbo. Fotografija, ki smo jo uporabili na plakatih, pa reference išče v plakatni dediščini Matjaža Vipotnika in drugih oblikovalcev iz 80. let prejšnjega stoletja.

Grafične kompozicije vključujejo tudi slogane, ki nadgrajujejo likovni izraz in sporočilo. Med njimi: Svet, ki je obljubljal mir, postaran znova gori v plamenih konfliktov, Napihnjeni v miru, Žica je padla, Lebdimo na krilih svobode že 80 let, 80 let zremo v mirno nebo. S pripisi smo grafične zasnove bralcem naših plakatov ponudili brez moraliziranja, kot opozorilo na to, da kljub navideznemu miru lahko slišimo bobnenje orožja v našem prostoru. In grafika je vedno bila orožje. Tega so se zavedali vsi totalitarni sistemi, ki so s propagandnim tiskom gradili nove oblike in odnose v prostoru. Zatorej je pričujoči projekt tudi neke vrste poklon partizanski umetnosti, ki je v nemogočih razmerah skrbela za informiranje in ne nazadnje tudi likovno interpretiranje sporočil, ki so se tiskala v gozdovih ali ilegalnih tiskarnah v urbanih prostorih.

Likovna ustvarjalnost je zavezana prostoru in od njega odvisna, za prostor in v prostoru nastaja in na neki način je prostorsko zavezana tudi pripovedništvu. Človek je preko likovne ustvarjalnosti vselej pripovedoval o sebi in o dogajanju okrog sebe, z organiziranjem lastnega bivalnega prostora pa je želel tega opremiti, dopolniti tudi z umetnostjo, ga z njo označevati kot svojega. V neredu je človek vedno iskal red in lahko bi rekli, da je naš prostor organiziran v določenem neredu, pa vendar v določenem zaporedju. In tako si v zaporedju sledijo avtorske izjave mladih, ki so vojno in mir interpretirali svobodno! In takšnih svobodnih nagovorov si želimo čim več.

Projekt je nastal v sodelovanju z mentorjema asist. dr. Tanjo Medved in doc. Borisom Bejo na magistrskem programu Grafične in interaktivne komunikacije Naravoslovnotehniške fakultete UL. Z deli se predstavljajo Brankica Mikić, Daša Ivanuša, Jana Kusovac, Jure Tratar, Katja Tratnjek, Laura Zalar, Lea Kočevar, Lea Krišelj, Lea Lavrenčič, Lovro Frece, Luša Karner, Marika Gönc, Miša Marguč Jensterle, Nuša Javornik, Sašo Jakob, Teja Medvešček, Tina Taler, Zala Škodnik, Žan Kranjčević, Žan Kreft, Žan Marcel Stermecki.

– doc. Boris Beja, UL NTF

Sem študentka dodiplomskega študija ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Sodelovala sem na številnih razstavah in letos tudi prejela Priznanje UL ALUO. V svojih delih skušam skozi ilustracijo in stripe pripovedovati zgodbe, ki temeljijo na izmišljenih likih in lastnih zgodbah iz preteklosti. Najpogosteje ustvarjam digitalno, z akvareli in barvicami, poleg tega pa z akrili slikam tudi pokrajine in naravo. Trenutno se osredotočam na konceptno ilustracijo, saj si v prihodnosti  želim delati v animacijskem studiju. Navdih in ideje za svoja dela najpogosteje najdem med sprehodi, poslušanjem glasbe in gledanjem filmov.

– Manca Matelič, študentka UL ALUO