Junij 2026

Na Dunaju je bila 28. in 29. maja 2026 konferenca informacijskega oblikovanja v organizaciji Mednarodnega inštituta za informacijsko oblikovanje (International Institute for Information Design, IIID) s podelitvijo 6. mednarodnih nagrad IIIDawards, na kateri je bil nagrajen tudi mednarodni projekt Kaverljag: ilustracija za slepe in slabovidne, ki ga vodi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Na konferenci sta nagrajeni projekt predstavila dva od vodij projekta, prof. dr. Petra Černe Oven (UL ALUO) in Aleš Sedmak (Društvo Kaverljag). Nagrada IIIDaward v kategoriji Družbene zadeve je še eno pomembno in hkrati prvo mednarodno priznanje sodelujočim raziskovalkam in raziskovalcem.

Cilj projekta je bil razviti empatičen in interdisciplinaren pristop k oblikovanju taktilnih znanstvenih ilustracij, ki bo delno osnovan na preteklih izkušnjah, z dodanimi novimi metodološkimi in pedagoškimi pristopi, ki so bili mogoče prisotni tudi v preteklosti, a ne dovolj izraženi. Poleg tega smo zavestno sledili nekaterim pristopom, ki jih posamezni pedagogi intenzivno uporabljamo na UL ALUO v zadnjih desetih letih: na študente usmerjeno poučevanje, internacionalizacija, multidisciplinarno sodelovanje in trajnostnost.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Skupina študentk industrijskega in grafičnega oblikovanja UL ALUO je za svoj projekt »Embalaža za poltrdi sir« prejela zlato študentsko slovensko priznanje za embalažo 2026, ki ga Pomurski sejem podeljuje pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije.

Embalaža poltrdega kozjega sira za kmetijo Kumparička temelji na trajnostnem pristopu, uporabi lokalnih materialov in zložljivi konstrukciji. Projekt vključuje komplet začimb in recept za mariniran kozji sir, s čimer izdelek razširi v celostno uporabniško izkušnjo. Likovni jezik izhaja iz že vzpostavljene vizualne identitete kmetije in motivov koz, ki se pojavljajo na nalepkah in prav tako ustvarjajo vzorec na embalaži.

Priznanje je podelila strokovna žirija natečaja za 41. slovensko priznanje za embalažo. V svoji utemeljitvi so žiranti med drugim zapisali, da rešitev odlikujejo izvirnost, visoka estetska vrednost, premišljena zaščita vsebine in učinkovita tržna komunikacija premium izdelka.

Projekt je nastal v okviru izbirnega predmeta Oblikovanje embalaže IP, ki ga obiskujejo študentke in študenti različnih smeri UL ALUO. Njegov uspeh potrjuje pomen interdisciplinarnega študija na naši akademiji.

Slovesna podelitev letošnjih slovenskih priznanj za embalažo bo na 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki bo med 22. do 26. avgustom 2026. Ob tej priložnosti bo postavljena tudi razstava nagrajenih embalaž in tam si bo projekt naših študentk lahko ogledalo najmanj 120.000 obiskovalcev sejma.

Iskrene čestitke avtoricam in mentorjema!

Avtorice: Lina Glavan, Ana Kovačič, Špela Novak, Vita Puc

Predmet: Oblikovanje embalaže IP

Mentorja: prof. Boštjan Botas Kenda, izr. prof. Rok Kuhar

Donator: Europapier Alpe d. o. o.

Projekt je nastal v sodelovanju UL ALUO s kmetijo Kumparička.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Tudi letos se je na Biodesign Challenge Summitu v ZDA predstavila UL ALUO. Desetega junija 2026 sta na Summit 2026 odpotovali magistrski študentki industrijskega oblikovanja Maja Selinšek in Iva Ferlinc ter tam predstavljali svoj projekt LEAFO.

Biodesign Challenge (BDC) je mednarodni interdisciplinarni izobraževalni program. Študente spodbuja k ustvarjanju projektov, ki povezujejo umetnost, oblikovanje in biotehnologijo. Vsako leto junija se zaključi s tekmovanjem v New Yorku, na Parsonsovi šoli za oblikovanje in v muzeju MOMA, kjer najboljše ekipe predstavijo svoje ideje več kot 40 sodnikom iz svetovne industrije, akademske sfere in umetnosti.

Tudi v tem študijskem letu so Univerzo v Ljubljani zastopali in kot mentorji v programu z UL ALUO sodelovali: prof. mag. Barbara Prinčič, prof. dr. Barbara Predan, prof. Jure Miklavc, asist. Tamara Lašič Jurković in Tim Prezelj. Študentke in študenti UL ALUO so pod njihovim mentorstvom ustvarili tri odlične projekte, eden od njih, LEAFO, se je uvrstil na letošnje tekmovanje.

Projekt LEAFO obravnava dva sodobna izziva urbanega okolja: izginjanje peskovnikov z javnih igrišč in velike količine odpadlega listja, ki ga mesta vsako jesen obravnavajo kot odpadek in ga pogosto sežigajo. LEAFO to sezonsko odpadlo listje z dodatkom naravnih veziv in pigmentov uporabi kot glavno surovino za izdelavo biorazgradljivega kompozitnega materiala, iz katerega so oblikovane trajnostne igrače za peskovnik. Oblike igrač črpajo navdih iz narave, predvsem iz dreves, semen in listov, ter so zasnovane po pedagoških načelih Montessori in Waldorf, ki spodbujajo odprto igro, domišljijo, raziskovanje in ustvarjalnost. Projekt povezuje krožno gospodarstvo, trajnostno oblikovanje in razvoj otroške igre ter sezonske odpadke preoblikuje v novo infrastrukturo za javna igrišča. Po koncu življenjske dobe se material popolnoma razgradi in vrne v naravno okolje, s čimer sklene svoj krožni življenjski cikel.

V finale med prvih osem projektov Maji in Ivi žal ni uspelo priti, je pa že sama uvrstitev na tako elitno tekmovanje izjemen dosežek. Poleg tega njuna inovacija že privablja zainteresirane investitorje doma in v tujini.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Petega junija 2026 sta bila v Galeriji UL na Rektoratu Univerze v Ljubljani predstavitev publikacije in odprtje razstave Dosje Roška.

Razstavljena dela združujejo rezultate umetniško-raziskovalnega projekta Mapiranje Roške, ki je potekal v študijskem letu 2024/25 v sklopu praznovanja 80-letnice UL ALUO. Dosje Roška odpira prostor med arhivom in prihodnostjo, med začasnostjo zemljišča in sanjami o novem domu akademije. V dialogu med umetniškim raziskovanjem, prostorsko imaginacijo in kolektivnim spominom je leto pozneje utopija spet malo bolj utopična.

Zasnova in mentorstvo: doc. Emina Djukić

Avtorja razstave: Ana Rogač in Tim Topić (študenta UL ALUO)

Avtorji del: Ana Rogač, Tim Topić, Lan Mohorič Bonča in Brina Lekše (študenti UL ALUO); izr. prof. Peter Koštrun (UL ALUO) in prof. Gábor Máté (MOME, HU)

Oblikovanje: Tim Topić in Ana Rogač

Produkcija: UL ALUO

S podporo: Univerzitetne službe za umetniško dejavnost Univerze v Ljubljani in Narodne galerije

Avtorji in sodelavci projekta Mapiranje Roške

Vodja projekta: doc. Emina Djukić

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Modnovanje 2026 je letos prvič zaživelo kot velika pregledna zaključna produkcijska razstava Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil UL NTF. Na kurirani razstavi, podprti z javnimi vodstvi, se je predstavilo več kot sto študentov in mentorjev z raznolikimi projekti iz področij modnega in tekstilnega oblikovanja, tekstilne umetnosti, interjerja, digitalnega oblikovanja in modnih dodatkov. Razstava je bila na ogled od 4. 6.–19. 6. 2026 na Snežniški 5 v Ljubljani.

Razstava Modnovanje je predstavljala izbor in preplet projektov s področij mode, digitalnega oblikovanja, tekstilnega oblikovanja, tekstilne umetnosti, interjerja in modnih dodatkov. Ponudila je vpogled v raznolikost ustvarjalnih pristopov in raziskovalnih procesov, ki nastajajo znotraj študijskega okolja, hkrati pa razkrila širino sodobnega razumevanja tekstila in oblačila kot medija oblikovalskega izraza. Osrednja oblikovalska tema letošnjega študijskega leta »Nepopolnosti« je bila izhodišče ustvarjanje in razmislek o odstopanjih in nepravilnostih, ki v oblikovanju lahko postanejo prostor inovacije, identitete in novih estetskih možnosti. V predstavljenih delih smo tako videli raziskovanja prostorov, materialov, tekstur in procesov skozi tekstilne, modne in umetniške instalacije, združene tradicionalne tehnike, trajnostne razmisleke in najsodobnejše tehnologije, raziskovanja v biomaterialih, digitalni modi in virtualnem okolju, osebne pripovedi skozi raznolike modne kolekcije, raziskovanja tekstilnih tehnik skozi tekstilne slike, knjige in eksperimente v tekstilu, oblačilih in dodatkih, ki odpirajo aktualna vprašanja o vrednotenju ročnega dela, individualnosti in sprejemanju nepredvidljivosti ustvarjalnega procesa.

Razstava Modnovanje je vzpostavila prostor srečevanja različnih disciplin in pogledov ter okolje fakultete definirala kot inovativni galerijski prostor. Predstavila je vpogled v izjemen nabor ustvarjalnosti in produkcije študentov in mentorjev, ki nastaja v univerzitetnem prostoru Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil UL NTF.

– prof. Nataša Peršuh, UL NTF

Dvanajstega junija 2026 smo odprli šesto Ponjavo, razstavo, ki jo organizirajo študentke in študenti prvega letnika magistrskega študija Fotografija na UL ALUO. Tudi tokrat so se na razstavi predstavili študentke in študenti različnih študijskih smeri UL ALUO.

Umetnice_ki: Pika Basaj in Ajda Podgorelec, Kristina Filipović, Florian Janez Gutmann, Emili Jenko in Zoja Marčec, Maks Jeriha, Nika Jurkovič, Domen Klinc, Brina Lekše, Roman Rus, Neža Urbiha

Produkcijska ekipa: Matej Bandelj, Petra Berčan, Dominik Černe, Marcel Kump, Jovana Nikčević, Ines Rakar

Kuratorka: Kara Marušič

Vizualna identiteta: Kolektiv ŽUPA (Vanja Flis, Ajda Justin, Pia Prebil, Klara Čretnik, Jure Hüll)

Mentorica: doc. Emina Djukić

Obrazstavno besedilo doc. Emine Djukić:

Prenos/Transmission

Ko to pišem, smo sredi maja in po pretirano poletnem aprilu se je v hipu do ledenega ohladilo in ponekod celo snežilo. Ledeni možje so bili res točni. Ob tem razmišljam o prenosu – kako se s prenosom gradita znanje in tradicija? Koliko ust je prepotovalo to ustno izročilo? In vsa druga. In kaj vse se je v prenosih zataknilo, spremenilo? Zakaj se nekatera iz-/sporočila hitro prenašajo in dolgo ohranijo, druga pač ne?

Ampak dobro, Ponjava.

Prenos ali transmisijo v kontekstu Ponjave razumem kot umetniško in pedagoško gesto izmenjave, gibanja pomenov, znanj in izkušenj med ljudmi, (umetniškimi) objekti-deli in prostori. Transmisija poteka skozi nekaj, skozi oz. preko nekoga ali nečesa. Preko medija. Da se ustno izročilo prenese, potrebuje usta oz. več ust. Zbor.

Ponjavo lahko torej razumem tudi kot nekakšen zbor. Začasen medij, ki v tok zgodovine prenaša pravkar skotena umetniška dela in z njimi mlade, nadobudne starše umetnike.

V tretji ponovitvi je Ponjava postala tradicija, danes, ko poteka šestič, se zdi že samoumevna. Pričakovana. Del scene, družbenega tkiva. Izročilo se je zaenkrat preneslo. Ponjava je kanal, ki se vzpostavi vsako junijsko sredino, ob zaključevanju rednih delovnih obveznosti in napovedovanju drugovrstnih bivanjskih procesov.

Kaj natančno pa se skozi Ponjavo prenaša?

Zagotovo znanje in izkušnje med generacijami študentov in mentorjev. V teh šestih letih smo Ponjavo razvijali iz klasično predvidljive zaključne razstave v na videz nepredvidljivo, začasno umetnostno doživetje, ki pa ga omogoča uspešno preneseno zaporedje operacij in postopkov – ne glede na različne mutacije in vsako leto novo moštvo.

Prav tako se izobraževanje skozi Ponjavo prenaša iz hermetično akademskega v kaotično realno okolje. Sodobno poblagovljanje izobraževanja lahko kaže na neokusno in škodljivo mero prenosa tega tipa, predvsem kadar izid rezultata narekuje vhodne podatke. Vendar je stik z realnostjo seveda tudi pomemben. Za to pomembni vprašanji sta mera in cilj. Kako se bo študent naučil, kaj bo počel jutri, če je danes v mehkem, varnem zapredku, odrezan od sveta? Katerega sveta? No ja, rečemo lahko, da gre pri Ponjavi za to, da se umetniška izkušnja iz institucije prenaša v širši javni prostor. Da ni hermetično zaprta sama vase in ponavlja venomer enake postopke z nekaj variacijami, ampak da so permutacije pogumnejše in spremenljivke kompleksnejše in da je širša javnost ena od njih. Trenutno je po vsem svetu praznih toliko prostorov, kot še nikoli v zgodovini, ampak vsaj v manjšem lokalnem okolju je nova/ponovna/drugačna raba te arhitekture z nekaj muke gotovo mogoča. Prinese, prenese pa lahko novo vizijo. Nov glas. Možnost.

In ne nazadnje, a ključno: skozi umetniška dela Ponjave se med avtorji in gledalci prenašajo pomeni in vzpostavljajo odnosi. Umetniško delo je prostor srečanja, izmenjave in komunikacije. Ponjavo kot vsako razstavo umetniških del pa razumem kot vzpostavitev mreže teh srečanj, prenosov. Oziroma če je razstava zbor, so umetniška dela usta. So točka prenosa. Zvočniki, ki poleg sporočila/pomena oddajajo specifično resonanco, ki jo je W. Benjamin poimenoval avra. Ko se srečanje zgodi, avra zadene gledalca. Preskoči nanj – kot virus, ki ga je umetnik pustil v delu. Vprašanje, kako pri tem skoku/prenosu mutira in se odkodira v gledalcu, me vrne na začetno razmišljanje: kaj so dejavniki prenosa? Zakaj se nekatera iz-/sporočila ohranijo dolgo, iz roda v rod, prenesejo vse mutacije in digresije, druga pač ne?

Ponjava se nadaljuje …

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

UL NTF je na povabilo in v organizaciji Slovenske ambasade v Bukarešti razstavljala izbrane kolekcije na mednarodni razstavi v okviru Design Flags Programme na festivalu Bucharest Design v Romuniji. Razstava z naslovom Creative Matter – Contemporary Slovenian Fashion and Jewellery je predstavljala izbrane sodobne slovenske oblikovalce mode in nakita.

Slovenska razstava je bila del programa Design Flags, ki je zasnovan kot osrednja platforma za predstavitev veleposlaništev in mednarodnih kulturnih ustanov ter za spodbujanje mednarodnega kulturnega in strokovnega dialoga. Otvoritev razstave je bila 5. junija 2026 na Fakulteti za arhitekturo v Bukarešti, ki je v povezavi z ambasado času trajanja programa zagotavljala reprezentativno institucionalno okolje, visoko stopnjo strokovne prepoznavnosti ter ustrezne pogoje za kakovostno predstavitev sodelujočih projektov in pobud.

V  izbor projektov za razstavo so se uvrstili Tilen Gorenjak, Zarja Černe, Izabel Čebokelj in Tara Urbanč z UL NTF, ki so razstavljali skupaj z zavodom SIJW – izborom oblikovalcev Slovenskega tedna nakita.

Razstava je bila na ogled v Bukarešti do 21. 6. 2026.

 – prof. Nataša Peršuh, UL NTF

Študentke in študenti UL NTF so se na jubilejnem, 20. festivalu Svetlobna gverila predstavili s svetlobno instalacijo Simbioza, postavljeno v Parku Tabor v Ljubljani. Projekt, ki je nastal pri predmetu Oblikovanje interierja 1, je raziskoval povezave med naravnimi sistemi in javnim prostorom. Navdih zanj so študenti_ke iskali v skritem biološkem omrežju korenin dreves in glivnih micelijev, ki v naravi omogoča komunikacijo in sodelovanje med organizmi.

Instalacijo je sestavljal niz voluminoznih struktur, odetih v polarizirano folijo, ki so se razraščale med drevesnimi krošnjami in drevesnimi debli ter ustvarjale dinamične mavrične svetlobne učinke. S poetično preobrazbo nočne podobe parka je projekt spodbujal razmislek o pomenu povezanosti, sobivanja in ravnovesja med različnimi elementi prostora.

Delo je nastalo pod mentorstvom prof. Marije Jenko (UL NTF), Katarine Vujačić in Matica Šublja ter je bilo na ogled v okviru festivala Svetlobna gverila od 26. maja do 20. junija 2026.

– Nina Glavič, UL NTF

Šestnajstega junija 2026 se je v Ulični galeriji TAM-TAM na Vegovi v Ljubljani odprla naslednja v ciklu razstav UL ALUO izpostavlja: nagrajeni študentski projekti. Na četrti razstavi predstavljamo nagrajeno diplomsko delo Vesne Markič, študentke Oddelka za kiparstvo UL ALUO.

Cikel prinaša deset razstav, ki bodo čez leto predstavile izjemne ustvarjalne, raziskovalne in študijske projekte študentk in študentov UL ALUO, nagrajene v študijskem letu 2024/25. Program odpira vpogled v aktualno produkcijo mlade generacije umetnic in umetnikov, oblikovalk in oblikovalcev in raziskovalk in raziskovalcev, hkrati pa njihovo delo umešča v mestni prostor – neposredno pred mimoidoče.

Vesna Markič se predstavlja s svojim diplomskim delom Odmevi senc: Simulaker prezence in performativni deepfake v (virtualnem) urbanem prostoru, za katero je prejela Prešernovo nagrado UL ALUO 2024/2025.

Osrednje vprašanje dela je, kako je mogoče iz odsotnosti proizvesti prisotnost. Fiktivne in afektivne realnosti sodobnosti avtorica obravnava z izrazitim občutkom za kompleksnost družbenih in medijskih razmer našega časa. Raziskovala je, kako se na podlagi ponavljajočih se umetno poustvarjenih sledi v javnem prostoru ustvarja občutek prisotnosti, za katero se zdi, da zahteva razlago, ter kako se ta razlaga kolektivno konstruira na podlagi ugibanj, mnenj in govoric.

V praktičnem delu svoje diplomske naloge je Vesna Markič v javni prostor mesta Ljubljane postavila majhne »oltarčke«, sestavljene iz drobnih predmetov, umetnih svečk in z umetno inteligenco generirane popačene podobe otroka. Oltarčki so s svojo ponavljajočo se prisotnostjo ustvarjali občutek fiktivne prisotnosti lika otroka in lika človeka, ki jih postavlja. Postavljala jih je ponoči in jih dalj časa vzdrževala, poleg tega pa je sprožila govorice o njih v virtualnem prostoru, z objavo na platformi Reddit.

Na Redditu se je na podlagi nekoherentnih ugibanj o namenu in o avtorju oltarčkov multipliciral navidezni obstoj fiktivnih likov. Tako je afektirani diskurz postal ključni mehanizem pri produkciji pomena oltarčkov in konstruiranju simulakra avtorja, njegove navidezne resničnosti. Fiktivna prisotnost pa je bila z vztrajnim pojavljanjem in ponavljanjem prestavljena v sfero realnega.

Gre za kompleksno, poglobljeno in aktualno umetniško-raziskovalno delo, ki preko prečenja širokega obsega vselej spreminjajočih se realnosti (tako virtualnega kot tudi urbanega prostora) pomembno prispeva k razširjanju razumevanja položaja sodobne umetnosti znotraj vseh omenjenih resničnosti.

Razstava bo na ogled do 7. julija 2026.

Mentorica: doc. mag. Maja Smrekar⁠⁠

Koordinacija razstav: prof. dr. Petra Černe Oven in Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Oblikovanje plakatov: doc. Roman Ražman, UL ALUO

Organizacija razstave: TAM-TAM Inštitut v koprodukciji z UL ALUO

Plakatna galerija je projekt podjetja TAM-TAM, ki ga izvaja in vodi TAM-TAM Inštitut.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Izbrani projekti študentov UL NTF so zastopali Univerzo v Ljubljani na deveti mednarodni razstavi Sino-Foreign Student Design Exhibition, ki je po Los Angelesu in Chengduju letos potekala v Šanghaju. Dogodek je zasnovan kot mednarodna platforma za povezovanje študentov oblikovanja in predstavitev presežnih dosežkov na področju umetniškega in oblikovalskega izobraževanja.

Pod temo »Iznajdljivost · Simbioza« razstava raziskuje, kako inteligentne tehnologije na novo opredeljujejo oblikovalske prakse in kako medkulturni pristopi odpirajo nove oblike ustvarjalnosti in inovativnosti. S predstavitvijo raznolikih projektov – od ustvarjanja s pomočjo umetne inteligence, digitalne reinterpretacije tradicionalnih obrti in globalnih sodelovalnih oblikovalskih projektov do eksperimentov z večjezičnimi vizualnimi sistemi – razstava vzpostavlja ustvarjalni ekosistem, v katerem se izpostavlja preplet tehnoloških inovacij in humanističnih vrednot ter odpira razmislek o prihodnosti oblikovalskega izobraževanja v dobi inteligentnih tehnologij.

Razstava z izborom projektov iz Evrope in Azije je bila na ogled v maju 2026 v prostorih Sanda University v Šanghaju. Z UL NTF je bilo na razstavo uvrščenih 7 projektov: Sustainable speculative future scenarios, ME-YOU-US: Me module, Botanica obscura, Threads and Codes, Virtual organisms, CYATT, Virtual draperies. Otvoritev razstave je pospremil tudi nagovor dekana UL NTF, prof. dr. Andreja Šmuca.

– prof. Nataša Peršuh, UL NTF

V sklopu Evropske prestolnice kulture GO! 2025 je bila 11. junija v Novi Gorici na ogled razstava študentk in študentov smeri Fotografija in Kiparstvo na UL ALUO z naslovom Čigavo telo je moje telo?, ki je bila prvotno predstavljena januarja letos v Galeriji Škuc v Ljubljani.

Razstava skozi interdisciplinarno prepletanje kiparstva, fotografije in sodobnih umetniških pristopov raziskuje telesnost kot politični, družbeni in relacijski prostor. Predstavljena dela človeško pojavnost obravnavajo kot proces in nosilko pomenov, vpeto v razmerja moči, tehnologije, spomina in identitete.

Razstava odpira vprašanja avtonomije in nadzora v sodobni družbi ter gledalca vabi k razmisleku o telesu kot prostoru osebne izkušnje, družbenih odnosov in umetniškega dialoga.

Mentorici: doc. Emina Djukić, doc. mag. Maja Smrekar

Izbor del: doc. Emina Djukić, doc. mag. Maja Smrekar, Ilija Prokopiev

Kuratorska koordinatorica: Vera Zalutskaya

Sodelujoče študentke in študenti: Sara Ana Bogataj Dolinšek, Martin Dimitrov Spasovski, Tadej Dolinar, Hedda Johanna Charlotte Dönnges, Rok Mlinar, Maj Perko, Neža Turšič Šibenik, Jason Tilen Unterlehner, Ženja Vodnik, Johanka Vohnoutová

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Študentke in študenti UL NTF so z razstavo V poklon Pieru Paolu Pasoliniju skozi sodobno tekstilno ustvarjanje in z jezikom idrijske klekljane čipke poustvarili prepoznavne metafore iz umetniških del enega najpomembnejših sodobnih italijanskih filmskih ustvarjalcev in pesnikov. Razstavo so študenti in njihovi mentorji pripravili v tesnem sodelovanju z Društvom klekljaric idrijske čipke in Čipkarsko šolo Idrija, ki letos praznuje 150-letnico.

V interdisciplinarnem projektu so ustvarili celovite prostorske postavitve, ki povezujejo živo čipkarsko izročilo, rudarsko arhitekturno dediščino in sodobne tekstilne tehnike. Oblikovne značilnosti tračnih klekljanih čipk so v monumentalnih prostorskih intervencijah zaživele v sozvočju z digitalno tiskanimi in pletenimi teksturami ter v obliki različnih svetlobnih projekcij, značilnih za izvorno filmsko pojavnost. Razstava je z dialogom med rudarsko kulturno dediščino in tekstilno umetnostjo izpostavila aktualnost Pasolinijevih misli, ki jih je ubesedila s tekstilno govorico in ugnezdila v pretresljiv spomin na težak rudarski vsakdan. Z ustvarjalnim prepletom različnih disciplin in generacij je poudarila pomen večplastnega kulturnega izročila, ki ga je na sodoben tekstilno metaforičen način približala širši publiki, številnim obiskovalcem Festivala idrijske čipke.  

– prof. Marija Jenko in Nina Glavič, UL NTF

Štirinajstega junija 2026 je bilo odprtje kipa Sejalec, ki se je po 85 letih vrnil na pročelje stavbe na Štefanovi ulici 9 v Ljubljani. Originalni 3,7 metra visok kip je leta 1931 izdelal priznani slovenski kipar in slikar France Kralj, avtorja letos dokončane rekonstrukcije v bronu pa sta Denis Dražetić in Denis Vučko, magistrska študenta Oddelka za kiparstvo UL ALUO.

Dogajanje se je začelo s pogovorom, na katerem so sodelovali: upokojeni profesor UL ALUO in mentor mladima kiparjema Matjaž Počivavšek, umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar in pobudnik ponovne postavitve kipa Vid Libnik. Pogovor je vodil dramski igralec Branko Jordan.

Nato je sledilo slavnostno odprtje kipa in druženje pod njim.

Zgodovina projekta

Leta 2013 se je prvič pojavila zamisel o izdelavi novega kipa. Vzporedno z iskanjem informacij o izvirnem kipu je ideja postopoma prehajala v resen projekt.

Leta 2018 so se začeli tudi formalni postopki; priprava prošenj, pobud, usklajevanje z lastniki stanovanj, pogovori z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter iskanje podpore pri Komisiji za postavitev javnih spomenikov in obeležij Mestne občine Ljubljana. Komisija je vrnitev kipa na stavbo podprla, odprto pa je ostalo vprašanje financiranja. Konec leta 2022 je bil dosežen dogovor, da del stroškov ponovne postavitve prevzamejo lastniki stanovanj, del pa donatorji, pri čemer je pomagala Mestna občina Ljubljana.

Dediči Franceta Kralja so bili vrnitvi Sejalca na stavbo naklonjeni in so jo podprli.

Izdelavo kipa sta prevzela nadarjena kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko, študenta UL ALUO, pod mentorstvom upokojenega prof. Matjaža Počivavška. Počivavšek je bil velik zagovornik projekta in je močno pripomogel k njegovi končni uresničitvi. V zadnji fazi se je kot mentor z UL ALUO priključil še izr. prof. mag. Metod Frlic.

Dražetić in Vučko imata že izkušnje z rekonstrukcijami kipov. Po ohranjenih fotografijah sta med drugim izdelala repliko Plavalke Franceta Goršeta, ki znova stoji nad vhodom prenovljenega kopališča Ilirija, kopijo kipa dr. Eda Šlajmerja, dela kiparja Zdenka Kalina pred ljubljanskim kliničnim centrom in repliko fontane Fitoliti kiparja Vojka Štuhca v Mariboru.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Letos so študentke podiplomskega študija Konserviranje in restavriranje likovnih del na AUL ALUO pod mentorstvom prof. dr. Matije Strliča, asist. Lane Nastje Anžur in asist. Ane Sterle organizirale seminar Digitalna preobrazba: Priložnosti in pasti za konservatorsko-restavratorsko stroko, ki je 17. junija 2026 potekal v Muzeju sodobne umetnosti (MSUM).

Seminar je obravnaval vpliv digitalizacije na dediščinski sektor z različnih strokovnih perspektiv. Predavanja so osvetlila vzgibe za vse večjo digitalizacijo v dediščinskih institucijah, vpliv digitalnih tehnologij na muzeje in galerije v okviru GLAM-sektorja, odnos javnosti do digitalizacije kulturne dediščine in vprašanja trajnosti digitalnih praks. Posebna pozornost je bila namenjena tudi spremembam v upravljanju dediščinskih organizacij in vplivu digitalne preobrazbe na konservatorsko-restavratorsko stroko, vključno z novimi metodami, etičnimi vprašanji in strokovnimi izzivi.

Dogodek je pritegnil številne konservatorje-restavratorje, strokovnjake s področja dediščine, raziskovalce, študente in druge zainteresirane obiskovalce. Zaradi velikega zanimanja je bila poleg izvedbe v živo omogočena tudi hibridna udeležba preko platforme Zoom.

Razprave po predavanjih so pokazale, da digitalizacija danes ni več zgolj tehnično vprašanje, temveč pomembno vpliva na način dokumentiranja, upravljanja, interpretacije in dostopnosti kulturne dediščine. Seminar je tako ponudil prostor za izmenjavo znanj in izkušenj ter spodbudil razmislek o prihodnosti konservatorsko-restavratorske stroke v digitalnem okolju.

Dogodek je potekal v okviru Konservatorsko-restavratorske transverzale ter v sodelovanju z UL ALUO, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT), MSUM, Centrom odličnosti za zeleno dediščinsko znanost GreenHer in Društvom restavratorjev Slovenije.

– Kristina Klemenčič, UL ALUO

Zaključila sem dodiplomski študij vizualnih komunikacij na Univerzi v Zagrebu, trenutno pa študiram na magistrskem študiju Ilustracija na UL ALUO. Rada uporabljam in kombiniram različne umetniške tehnike, vendar večinoma ustvarjam digitalne ilustracije. Pri svojem delu uporabljam veliko intenzivnih barv, zato so moje ilustracije živahne, zabavne in nekoliko nenavadne. S svojimi ilustracijami pogosto raziskujem teme duševnega zdravja ter svojega notranjega sveta.

– Rosa Kobasić, študentka UL ALUO