Maj 2026

Priznana ameriška založba Graphis iz New Yorka vsako leto aprila razglasi nagrajence enega največjih svetovnih študentskih oblikovalskih natečajev NEW TALENT ANNUAL. Tudi letos, že deseto leto zapored, so med nagrajenimi projekti dela študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), ki nastajajo pri predmetih na smeri Grafično oblikovanje. Tokrat je UL ALUO osvojila tri zlate in eno srebrno nagrado.

Zlato nagrado (New Talent Annual 2026 Gold Award) v kategoriji Oblikovanje okolja so prejeli Marko Petrović, Matevž Gortnar, Filip Čop, Nina Munih, Kristina Filipović in Nevena Andrejić, skupina študentov različnih smeri študija na UL ALUO, za projekt We are Here—and Here We Will Remain, ki je nastal pri izbirnem predmetu na smeri Grafično oblikovanje pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina. Gre za konceptualno preoblikovanje funkcionalnega prometnega vozlišča v živahno mestno znamenitost, in sicer edine avtobusne postaje v Sloveniji, ki nosi ime umetniške visokošolske ustanove (Akademija) in njej najbližjega prehoda za pešce. Ker se nahajata v neposredni bližini prostorov UL ALUO na Dolenjski cesti v Ljubljani, projekt izraža ustvarjalno energijo te ustanove in poudarja ključno vlogo umetnosti v vsakdanjem mestnem življenju. Več o delu.

Tri nagrade v kategoriji Oblikovanje embalaže pa so prijele študentke smeri Grafično oblikovanje. Vsi njihovi projekti so nastali v okviru iste študijske naloge pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka. Šlo je za oblikovanje znamke pločevink za dva okusa kavnega napitka ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja, poimenovanega “#10:05”, kar zgodovinski datum pisateljevega rojstva povezuje s sodobno digitalno kulturo.

Zlato nagrado (New Talent Annual 2026 Gold Award) v kategoriji Oblikovanje embalaže je za svoj projekt #10:05 prejela Zina Duvnjaković. Na pločevinkah je upodobila oči, sestavljene iz grobega orisa in realističnih oči znotraj risbe. Zaprte oči na prvi pločevinki posnemajo zadovoljen izraz ob uživanju sveže kave, široko odprte oči na drugi pločevinki pa izražajo pikantno ostrino okusa popra. Več o Zininem delu.

Zlato nagrado (New Talent Annual 2026 Gold Award) v kategoriji Oblikovanje embalaže je za svoj projekt #10:05 prejela tudi Katja Klinc. Srebrna embalaža vizualno upodablja posameznika pod pritiskom okolja in iskanje ravnovesja med dolžnostmi ter boemsko željo po svobodi, medtem ko rdeča različica z jezikovnim motivom simbolizira upor in moč besede kot orodja za družbene spremembe. Več o delu.

Srebrno nagrado (New Talent Annual 2026 Gold Award) v kategoriji Oblikovanje embalaže so za svoj projekt #10:05 prejele Karin Golobič, Katarina Golouh in Trina Razboršek. Njihovo oblikovanje delujeta kot vizualni komentar in družbeni katalizator, ne zgolj kot embalaža. S pomočjo humorja, kulturnih referenc in strukture z dvema pločevinkama se obrača na mlado občinstvo na način, ki je dostopen, zapomljiv in primeren za deljenje. Več o delu.

– Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL

Katja Klinc, magistrska študentka smeri Grafično oblikovanje, se je v aprilu razveselila dveh prestižnih mednarodnih nagrad za svoj projekt »Pločevinke #10:05«, oblikovanje embalaže za kavni napitek ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Poleg zlate nagrade natečaja ameriške založbe Graphis New talent annual je prejela tudi veliko nagrado natečaja ameriške revije Creative Quarterly (CQ) v kategoriji Grafično oblikovanje.

Nagrajeni projekt predstavlja zasnovo blagovne znamke pijače ob 150. rojstnem dnevu osrednjega predstavnika slovenske moderne. V študijski nalogi pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka je bila za izhodišče dana črtica Skodelica kave. Študentke in študenti so morali oblikovati dve različici pločevink: za navadno kavo in za kavo z okusom popra. Izmišljeno znamko kave so morali poimenovati 10:05, kar zgodovinski datum pisateljevega rojstva povezuje s sodobno digitalno kulturo.

Nagrajeni projekt Katje Klinc namesto na klasični ilustraciji Cankarja temelji na sodobni interpretaciji njegovega razmišljanja in socialne kritike. Njen vizualni sistem uporablja načela anti-dizajna, zavrača konvencionalno estetiko in uporablja surovost kot sredstvo za neposreden nagovor generacije Z. Namesto rabe precej prepoznavnih Cankarjevih simbolov, kot so brki ali krizantema, se je pri motivu osredotočila na stanje posameznika pred prvo kavo. Srebrna embalaža vizualno upodablja posameznika pod pritiskom okolja in iskanje ravnovesja med dolžnostmi ter boemsko željo po svobodi, medtem ko rdeča različica z jezikovnim motivom simbolizira upor in moč besede kot orodja za družbene spremembe.

Prof. Čehovin je ob uspehu povedal, da Katjin projekt odlikujeta premišljena vizualna identiteta in inovativna rešitev embalaže, kar sta zagotovo prepoznali tudi obe strokovni žiriji. Dodal je, da gre v obeh primerih za izjemni priznanji, ki potrjujeta kakovost avtoričinega dela ter ustvarjalni pristop k oblikovanju. Pridružujemo se njegovemu mnenju in ji s ponosom čestitamo!

Zmagovalno delo je že objavljeno v spletni galeriji revije Creative Quarterly, vključeno pa bo tudi v letno tiskano izdajo CQ Annual 2026. Prav tako je objavljeno v Graphisovi digitalni knjigi letošnjih zmagovalnih projektov The New Talent Annual 2026, tiskana bo izšla naknadno.

– Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL

Komorni ansambel Sonus Ventis, ki ga sestavljajo študenti in študentke Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG), je aprila 2026 dosegel enega največjih uspehov slovenske komorne in pihalne glasbe v zadnjih letih – na mednarodnem tekmovanju Artedea Arena v Celovcu so zmagali in za seboj pustili zasedbe iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje, ki je potekalo v soorganizaciji državne televizije ORF in celovške Konzerthaus, je na enem od najuglednejših odrov v regiji združilo zmagovalne ansamble glasbenih univerz štirih držav.

Artedea Arena ni bilo klasično tekmovanje. Namesto »samo« vrhunske izvedbe so morali tekmovalci pripraviti celovit umetniški spektakel – performans, ki je presegal okvir običajnega koncerta. Oder je bil postavljen v 360 stopinjah, občinstvo je ansambel obkrožalo z vseh strani; prav zaradi takšne zasnove prizorišča tekmovanje nosi naziv Arena. To je zahtevalo povsem drugačen premislek o postavitvi, gibu in zvočni projekciji; tudi tega posebnega prostorskega izziva se je sekstet lotil premišljeno pri zasnovi koncepta. Poleg brezhibne interpretacije sta žirija in občinstvo ocenjevala tudi uporabo avdiovizualnih učinkov, koreografije, svetlobe, poezije in scenografije.

V predstavi z naslovom Caged Birds je Sonus Ventis drzno združil dva kontrastna glasbena svetova v eno samo pripoved o svobodi, iluziji in nadzoru. V eni zgodbi sta se srečali skladbi Printemps (Pomlad, 1963) Henrija Tomasija in Caged Birds II (Ptice v kletki II, 2024) mlade slovenske skladateljice Klare Mlakar. V predstavo so vpletli tudi verze iz znamenite pesmi Maye Angelou I Know Why the Caged Bird Sings, ki delujejo kot poetična in simbolična vez med obema deloma:

»‘Svobodna ptica’ odmeva v svetlobi Tomasijeve glasbe, ‘ptica v kletki’ pa najde svoj glas v Mlakarjevi bolj nemirni zvočni pokrajini. Ptice postanejo metafora za človeško družbo – navidezno svobodno, a omejeno z nevidnimi sistemi nadzora. Ptica v kletki ne poje iz zadovoljstva, ampak iz nuje: njen spev je krik po svobodi. Caged Birds tako govori o trajnem človeškem nagonu, da se upre zatiranju in da sliši svoj glas, celo v obdobjih ujetništva.« Idejna avtorica in glavna producentka projekta Caged Birds je saksofonistka ansambla, Luna Vavourakis.

– prof. Miha Rogina, UL AG

14. maja 2026 se je v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) odprla samostojna razstava Emire Bećirović, študentke smeri Kiparstvo UL ALUO, z naslovom Prepleteni, ki je na ogled še do 11. junija.

Umetnica galerijski prostor preoblikuje v prostor srečanja, pripovedovanja in skupnega tkanja. Projekt izhaja iz umetničine osebne zgodovine, zaznamovane z razpetostjo med Slovenijo in Bosno ter z izkušnjo izgube stika z delom družine in krajem otroštva. Manjkajoči družinski arhivi (albumi, fotografije, predmeti) so umetnico spodbudili k iskanju novih načinov ohranjanja spomina. Predmeti, ki jih zbira ali jih v delo prinašajo drugi, tako postanejo novi nosilci zgodb in odnosov.

Osrednji element razstave je proces tkanja kilima – tradicionalnega tekstila, ki ima v mnogih kulturah Balkana in Bližnjega vzhoda pomembno vlogo pri ohranjanju družinske identitete. Umetnica ta tradicionalni medij prenaša v sodobni kontekst ter ga razširi v participatorni proces. Kilim nastaja postopoma, skozi srečanja z obiskovalci, ki lahko v tkanje vključijo lastne osebne predmete. Ti predmeti nadomeščajo tradicionalne ornamentalne vzorce in postajajo vizualni elementi nove, skupnostne tapiserije.

Pomemben del razstavne postavitve predstavlja tudi tradicionalni prostor druženja, zbiranja in gostoljubja, tako imenovana sofra. Ob hrani in kavi se galerija začasno preoblikuje v prostor domačnosti, kjer pogovor in deljenje časa postaneta del razstave. Tapiserija, ki nastaja skozi trajanje projekta, predstavlja odprt proces, v katerem se prepletajo osebne zgodbe obiskovalcev ter postopoma oblikujejo skupni vizualni zapis spomina in skupnosti.

Umetnica je v galeriji vsak dan med 15.30 in 19.00. Vabljeni, da se ji pridružite pri skupnem tkanju kilima ali preživite nekaj časa ob sofri.

Mentorica: doc. mag. Maja Smrekar
Kuratorka MGBS: Ema Kobal
Produkcija: Univerza v Ljubljani

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Študenti in študentke UL AG so ob zaključku študijskega leta pripravili produkcijo Mozartove opere Titovo usmiljenje (La clemenza di Tito) v dveh dejanjih, ki izhaja iz zgodovinskih virov o rimskem cesarju Titu ter prikazuje konflikt med ljubeznijo, dolžnostjo in maščevanjem.

Gre za prvo izvedbo Mozartove mojstrovine v Sloveniji, ki so jo študenti in študentke Oddelka za petje ter Operni orkester UL AG uprizorili 8. in 9. maja 2026 v Dvorani Julija Betetta. Na portalu KMCS – Kulturni medijski center Slovenija so v recenziji zapisali, da je produkcija »poudarila moč in vlogo glasbenega teatra, ki s temi in takimi nastavki samo plemeniti blišč naše glasbene produkcije. Akademijska je pri tem dosegla visoko, najvišjo možno raven vseh sooblikovalcev, različnih kreatorjev, študijih programov in predmetov. Vse skupaj pa okronala s celotno umetniško, pedagoško in še znanstveno poanto in smislom za (do)končno podobo glasbenega teatra pri nas. To pa tudi Mozartova opera seria Tito zagotovo je.«

– Akademija za glasbo UL

Študij krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani letos praznuje 50-letnico ustanovitve. Leta 1976 se je začel vpis v redni štiriletni dodiplomski študij, takrat še poimenovan študij urejanja krajine.

V mesecu krajinske arhitekture smo 23. aprila v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje organizirali okroglo mizo Ljubljanska šola krajinske arhitekture: tradicija in prihodnost. Pogovarjali smo se o družbenem kontekstu ustanovitve študija, razvoju in spremembah študija do danes ter zlasti o aktualnosti izhodiščnih konceptov za sodobne izzive urejanja krajine. V razpravi so sodelovali častni gost prof. dr. Janez Marušič, prof. dr. Mojca Golobič, dr. Maja Simoneti, doc. dr. Pavel Gantar, doc. Darja Matjašec in prof. dr. Aleš Vodopivec, pogovor pa je vodila prof. dr. Ana Kučan.

Študij je v začetku sedemdesetih let zasnoval profesor Dušan Ogrin (1929 – 2019). Ločil ga je od hortikulture in dendrologije ter ga oblikoval v samostojen in enovit program načrtovanja krajine na vseh ravneh in v vseh merilih, kar je razlikovalna značilnost ljubljanske šole krajinske arhitekture še danes tudi v mednarodnem okolju. Študij urejanja krajine je bil tudi prvi interdisciplinarni študij na Univerzi v Ljubljani, katerega program so poleg profesorjev z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) izvajali tudi profesorji z drugih fakultet UL, strokovnjaki iz prakse, v načrtovalskih seminarjih pa so sodelovali tudi gostje iz tujine.

V petdesetih letih se je poklic uspešno uveljavil in odprl prostor za raznolike strokovne poti. V času vse večjega obremenjevanja naravnega okolja, ko narašča zaskrbljenost za kakovost bivanja ljudi in tudi za ohranjanje pogojev obstanka drugih bitij, so krajinski arhitekti in arhitektke tako kot pred 50 leti tudi danes pobudniki novih pristopov k varstvu narave, predvsem vključevanja varstvenih nujnosti v načrtovanje prostora in rabe zemljišč.

V 20. stoletju se je krajinska arhitektura iz oblikovanja vrtov razvila v poklic, ki razvojne spremembe v prostoru načrtuje z naravo in ne proti njej, kot je to leta 1964 z naslovom knjige Oblikovati z naravo (Design with Nature, 1971) zapisal škotski krajinski arhitekt Ian McHarg, profesor na oddelku za krajinsko arhitekturo pensilvanijske univerze v ZDA. V slovenskem prostoru je tak mejnik postavil simpozij Krajinsko planiranje, ki ga je v Ljubljani leta 1972 organiziral prof. Dušan Ogrin. Simpozij, ki je bil tudi mednarodno odmeven, je nakazal pomen, ki ga ima načrtovanje rabe zemljišč in nasploh urejanje prostora za ohranjanje narave in kakovosti bivalnega okolja, za kar je nujno tudi varstvo prostora. Na teh novih pogledih je bil zasnovan tudi študij krajinske arhitekture na UL BF.

Krajinski arhitekti se tako že 50 let zavzemamo za celovito varstvo prostora z načrtovanjem namenske rabe zemljišč. Resnični problemi v okolju, ki smo jim danes priča še toliko bolj, tičijo prav v odločanju o rabi zemljišč, rešitve pa v optimizaciji odločitev o rabi nekega zemljišča za določeno dejavnost s tehtanjem argumentov za in proti, ki je obenem sposobna predvideti tudi uprostoritev teh odločitev. Ključni mehanizem varstva okolja je lahko le takšno urejanje prostora, ki presega rezervatno varstvo: naravo – in človeka – je treba varovati vselej in povsod. Krajinska arhitektura je zato privzela vlogo varstvenega načrtovalca prostora nasploh, ne samo krajine. Nove tehnologije nam zdaj omogočajo interaktivno načrtovanje prostora, preverjanje načrtovalskih alternativ glede na izbrane dejavnike in obtežitve interesov, ki jih načrtovanje usklajuje, kar je za demokratično urejanje prostora velika prednost.

Študij usposablja za poklic, ki uspešno preči meje med znanostjo, umetnostjo, humanistiko, tehniko in oblikovalskimi veščinami. Prav njegova inherentna interdisciplinarnost je dobra popotnica za prihodnost tudi v teh negotovih časih velikih družbenih in okoljskih premen. V luči okoljske krize je krajinska arhitektura namreč življenjskega pomena za planet in za ljudi, kar kažejo vsi trendi v razvitih državah in tudi globalno, saj je ključna za večanje odpornosti mest proti negativnim posledicam podnebnih sprememb, kot so vročina, suša, poplave, ter za osmišljeno prostorsko načrtovanje za preprečevanje nadaljnjega uničenja prostora zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi, za hlajenje mest z zelenjem, za ohranjanje biodiverzitete in ne nazadnje za stik mestnih prebivalcev z naravo.

Ljubljanska šola krajinske arhitekture tako še naprej ustvarja strokovno skupnost, raznoliko in gibko, sposobno hitrega odzivanja na spremenljive izzive in, v skladu z naravo problemov, ki jih je treba reševati, vključevanja drugih v iskanje rešitev.

Vse najboljše!

– prof. dr. Ana Kučan, UL BF

Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL NTF) in Tekstilno-tehnološka fakulteta Univerze v Zagrebu (TTF UZ) sta letos sklenili sodelovanje v obliki izmenjav najboljših kolekcij študentov na zaključnih modnih revijah obeh institucij. 

V Francoskem paviljonu v Zagrebu je 5. maja 2026 potekala zaključna revija magistrskega študija oblikovanja oblačil TTF UZ, DIPMOD 11, na kateri so bile predstavljene kolekcije štirih hrvaških študentk in tri kolekcije študentov iz Slovenije. Kreativni vodji modne revije DIPMOD in mentorja TTF UZ, prof. dr. Jasminka Končić in viš. asist. dr. Duje Kodžoman, sta k sodelovanju povabila študente 2. stopnje UL NTF, Tilna Gorenjaka, Rebeko Mamić in Anžeta Orešnika, ki so odprli svečan dogodek z zaključnimi kolekcijami študijskega leta 2024/25.

Sledile so predstavitve kolekcij študentk TTF UZ, Ines Barić, Kristine Stojadinović, Antee Zimaj in Sofije Varga, ki so bile vključene v tekmovalni del. Žirija v sestavi Blanka Gotić (lanska zmagovalka DIPMOD), prof. dr. Jasminka Kočić (TTF UZ), Ana Maria Ricov (modna oblikovalka), Senja Vild (modna fotografinja) in doc. Petja Zorec (UL NTF) so za zmagovalko izbrale avtorsko izrazito in detajlno dovršeno kolekcijo študentke Sofije Varga. Z obrazložitvijo koherentnosti med začetnimi izhodišči in končno izvedbo, specifiko v izboru barvne palete materialov ter učinkom oblačil in celostnih oblačilnih podob na modelih kolekcija Sofije Varga predstavlja prominentna izhodišča za lansiranje in uspešnost mlade blagovne znamke v regiji. Njena kolekcija bo predstavljena tudi v sklopu zaključne modne revije UL NTF, ki bo oktobra. 

– doc. Petja Zorec, UL NTF

V ponedeljek, 4. maja, se je v Layerjevi hiši v Kranju odprla mednarodna razstava Novo tkivo: Ritem prepleta. Na njej se predstavljajo štiri mlade tekstilne ustvarjalke, ki ustvarjajo pretežno v tehniki ročnega tkanja: Olivia Géraud iz Francije, Dominika Gacka in Julia Piekarska iz poljskega studia Rest ter Kristi Komel, sodelavka in asistentka na UL NTF. Kurator razstave je Lovro Ivančić, alumen UL NTF.

Kristi se predstavlja z delom Preizpraševanje medprostora, ki raziskuje formo, nastalo iz plosko tkane tekstilije. Togost papirnate tkanine zadržuje obliko, ki z repeticijo stopnjuje dinamiko v nepremičnosti. Rahla struktura dopušča igro svetlobe in senc, ki v prostor vnaša različne zorne kote pogleda. Oblika preizprašuje vlogo tkanine in njeno pozicijo v prostoru: iz ravnih površin, sten in tal prehaja v praznino medprostora. Ročno predena preja v votku je izdelana iz papirja Notweed, ki ga kolektiv Trajna proizvaja iz tujerodnih rastlin v produkcijskem prostoru Krater v Ljubljani, s čimer odpirajo vprašanje negativne konotacije, ki jo nosijo invazivne tujerodne rastline. V tem smislu material ne nosi vrednostne sodbe, temveč postane prostor preizpraševanja odnosov med človekom, okoljem in prilagoditvijo.

Razstava, ki je del BIEN-a, je na ogled do 13. junija 2026.

– doc. mag. Arijana Gadžijev, UL NTF

Evropska arhitekturna platforma LINA, ki domuje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA), je med 15. in 17. aprilom organizirala prvi letni festival Načrti LINA (LINA Blueprints) pod naslovom (ne)Običajne prakse. Dogodek zaokroža prva tri leta delovanja platforme ter podaja konkretne uvide in modele, ki predstavljajo, kako lahko prostorske prakse postanejo orodje za gradnjo skupnosti na drugačen način.

V treh dneh je platforma zaživela v živo na UL FA in v MAO. Člani platforme, priznane evropske institucije in štipendisti LINA (obetavni ustvarjalci, pisci, arhitekti …) so v raznolikih formatih predstavljali arhitekturo, kot jo prakticirajo sami, med ljudmi, v specifičnih prostorih in času.

Obiskovalci so arhitekturo spoznavali v pogovorih, delavnicah, razstavi, projekcijah filmov, predavanjih, skupnih kosilih, kuharski delavnici in vodenih ogledih. LINA obiskovalcem predstavlja alternativne strokovne usmeritve, ki se odpirajo v manj ustaljenih poklicnih sferah dela s skupnostmi, kuriranjem, pisanjem, umetniškim udejstvovanjem in drugimi perspektivami.

Razstava Materiali in knjižnice bo v MAO na ogled vse do konca avgusta 2026.

Serija dogodkov, delavnic in predavanj je nastala v koprodukciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje – MAO. Projekt sofinancira Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnega in kreativnega sektorja.

– Hana Cirman, UL FA 

Letošnji 17. Sejem akademske knjige Liber.ac: VSEMU SMO KOSovel je potekal 31. marca in 1. aprila. Na njem se je predstavilo 25 založb s svojimi stojnicami, v času sejma pa so se v skupni spletni knjigarni Založbe UL predstavljale še druge fakultete in akademije UL. 

Na otvoritvenem dogodku so zbrane nagovorili rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, dekanja UL FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan in podžupan Mestne občine Ljubljana (MOL) Boštjan Koritnik. Program so s pesmimi obogatile članice in člani Študentskega pevskega zbora UL FF. 

Ob sejmu, ki je bil v avli UL FF, je potekal pester spremljevalni program. Letošnja rdeča nit sejma je bila posvečena Srečku Kosovelu, od čigar smrti bo maja minilo 100 let. Liber.ac se je tako pridružil Kosovelovemu letu in se na ta način poklonil vélikemu pesniku, geniju in vizionarju, modernemu človeku in brezčasnemu avtorju, za katerega se je zdelo, da je kos vsemu. 

– Tara Milčinski, UL FF

Sodelovanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) se je tudi v letu 2026 uspešno nadaljevalo s projekcijami čeških, poljskih in slovaških filmov v okviru cikla Kinofilm, ki ga vodi prof. Miran Zupanič (UL AGRFT). 

V okviru cikla so si gledalci lahko ogledali izbor sodobnih dokumentarnih filmov in filmskih klasik srednjeevropskega prostora: slovaški dokumentarni film Žalostni jeziki: Sprechen Sie Karpatendeutsch (Anna Grusková, 2018), nagrajeni poljski dokumentarec Balkonski film (Paweł Łoziński, 2021), češki klasični filmski adaptaciji literarnih del Šala (Jaromil Jireš, 1968) in Obredno krajšanje (Jiří Menzel, 1980) ter slovaški dokumentarec Predsednica (Marek Šulík, 2024), ki prinaša intimen vpogled v predsedniški mandat nekdanje slovaške predsednice Zuzane Čaputove. 

Po vsaki projekciji je sledila razprava o filmu, ki je dodatno osvetlila družbeni, zgodovinski in umetniški kontekst prikazanih del. Med uglednimi gosti so bili dr. Helena Jaklitsch, dr. Marco Dorigo, doc. dr. Lidija Rezoničnik (UL FF), doc. dr. Boštjan Slivnik (UL FRI), izr. prof. dr. Boštjan Udovič (UL FDV), prevajalec in urednik Jaroslav Skrušný ter Míla Řádová, dolgoletna sodelavka režiserja Jiříja Menzla. Razprava ob Balkonskem filmu je bila posvečena tudi projektu podnaslavljanja. V njej sta poleg mentorjev projekta sodelovala študenta Jan Fajto (Univerza v Varšavi) in Ciril Zupan (UL AGRFT). 

Posebna vrednost cikla so slovenski podnapisi, ki so jih pripravili študenti in alumni Oddelka za slavistiko UL FF v okviru projekta Podnaslavljanje kot interdisciplinarni proces. Projekt je potekal v poletnem semestru študijskega leta 2024/25 v okviru razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje, vodila ga je doc. dr. Jana Šnytová, financirata ga Evropska unija in Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Pod strokovnim mentorstvom doc. dr. Špele Sevšek Šramel, doc. dr. Lidije Rezoničnik in doc. dr. Jane Šnytove so študenti pridobili neposredne izkušnje s prevajalskim delom in razvijali ključne poklicne kompetence. 

Projekcije so bile izjemno dobro obiskane – udeležili so se jih študenti, alumni in širša javnost, ki se je aktivno vključevala v razprave. Kinofilm tako postaja pomemben prostor odprtega dialoga, kjer aktualne družbene teme srečujejo filmsko umetnost, hkrati pa starejši filmi znova oživijo kot presenetljivo aktualen odsev časa, ki ga obravnavajo. 

Cikel, ki je realiziran s finančno podporo Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani, potrjuje pomen povezovanja med fakultetami, saj uspešno združuje humanistiko, tehnologijo in umetnost ter ustvarja prostor sodelovanja med študenti, pedagogi in filmskimi ustvarjalci. 

– doc. dr. Jana Šnytová, UL FF

8. maja 2026 smo v TAM-TAMovi plakatni galeriji Figovec odprli razstavo plakatov magistrskih študentk in študentov grafičnega oblikovanja UL ALUO z naslovom Cankar 150.

Razstava je nastala v počastitev 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja in prinaša izbor študentskih plakatov, nastalih na drugi stopnji študija grafičnega oblikovanja na UL ALUO, v okviru vizualne identitete Cankar 150. Združuje dve študijski nalogi. Prva obsega enajst plakatov, posvečenih Cankarjevi obletnici, druga pa devet plakatov, ki interpretirajo njegovih devet dramskih del.

Ivan Cankar (1876–1918) velja za enega največjih slovenskih literatov. Bil je izrazito občutljiv in kritičen opazovalec družbe, zaznamovan s socialno stisko, ki je oblikovala njegov močan čut za pravičnost in sočutje do revnih. Njegovo delo odlikujejo uporniški duh, neodvisnost v mišljenju in iskrenost – lastnosti, ki na razstavi dobivajo nove, vizualne interpretacije.

Sodelujejo: Hana Besjedica, Aurora Biljak, Zina Duvnjaković, Luka Džarić, Karin Golobič, Katarina Golouh, Jan Hostnik, Tit Jaklič, Katja Klinc, Štef Klojčnik, Daniel Lenarčič, Lenart Marovt, Mustafa Mlinarević, Luka Prelog, Juš Pustoslemšek, Trina Razboršek, Miona Racić in Eva Zudič

Mentor: prof. Radovan Jenko

Razstava je na ogled do 4. junija 2026.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela je bil v avli UL FF v ponedeljek, 11. maja 2026, recital poezije Vstani, zapoj in poj, na katerem je 63 študentk in študentov, profesoric in profesorjev ter gostov med 16. in 20. uro bralo Kosovelovo poezijo v 28 jezikih. Na recitalu so sodelovali številni oddelki UL FF, med njimi oddelki za slovenistiko, slavistiko, primerjalno in splošno jezikoslovje, klasično filologijo, anglistiko in amerikanistiko, romanske jezike in književnosti, prevajalstvo, primerjalno književnost, germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter azijske študije. Pesmi sta prebrala tudi dekanja UL FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar in rektor UL prof. dr. Gregor Majdič. Program so dopolnili še glasbeni nastopi Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec in tria Večni problemi.

– Tara Milčinski, UL FF

Od 20. do 24. aprila 2026 je v Piranu potekala mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Erasmus+ KIP z naslovom Ponovni razmislek o Piranu: arhitekturna in urbana identiteta ulice. Delavnica je bila izvedena v partnerstvu z Univerzo v Splitu (Hrvaška) in La Salle - Univerzo Ramon Llull (Španija). Prvi, virtualni del delavnice so partnerske univerze izvajale v Barceloni, Ljubljani in Splitu, kjer so študenti raziskovali ulice po usmeritvah NEB (angl. New European Bauhaus) z vidika estetike, trajnosti in inkluzije. Program delavnice je obogatila prof. Maruša Zorec s predavanjem o referenčnih primerih obravnavane tematike iz prakse Arrea arhitekture.

Fizični del delavnice je bil nato v Piranu, kjer so študenti izmenjali znanje in ugotovitve ter jih udejanjili v obliki manjših prostorskih intervencij. V delavnico so bili aktivno vključeni zainteresirani podporniki iz Pirana, Izole in Kopra. Skupaj smo v obliki predavanj, diskusij in ogledov obravnavali različne teme skozi zgodovino, razvoj in identiteto mesta Piran. Študenti so sodelovali v šestih mednarodnih skupinah. Uporabljali so različne metode, kot so študij literature, fotografiranje, video- in avdioposnetki, meritve, risbe in vizualizacije. Bili so aktivni udeleženci »intervjuja med hojo« pod vodstvom doc. dr. Neže Čebron Lipovec (UP) in gostov (prebivalcev Pirana). Rezultati delavnice so NEB-analize dveh tipov ulic partnerskih mest, šest idejnih zasnov in videi, ki so jih študenti javno predstavili v Galeriji Hermana Pečariča. Delavnica je sklenila krog v diskusiji z umetnico Marjetico Potrč in krajinsko arhitektko Romano Kačič o identiteti in novih izzivih mesta Piran. Delavnica Re:Piran (2026) je del niza delavnic Re:Islands (Korčula 2025) in Re:Barcelona (predvidoma 2027).

Sodelujoče_i, partnerji in podpornice_ki projekta Erasmus:

• Študentke in študenti UL FA, Manca Flajs, Veronika Grbac, Tia Kojterer, Eva Pušnik, Luka Gnidovec; študentke in študenti Univerze Ramon Llull, Victoria Ferrer Costa, Antonia-Maria Taroiu, Arnau Llucià Ferran, Maja Espeland Valseth, Pol Canales Palau, Gala Chacón Urdaneta, Anna Barragan Bosch, Bernat Xavier, Anca-Maria Serbana, Jose Andres Salvador Villagomez, Asli Feyza Yetiskin, Anna Cardoso Berenguer; študentke in študenti Univerze v Splitu, Ramona Mucić, Luka Radelja, Petra Šantar, Damjana Alujević Grgas, Luna Krlin, Rocco Šimac Materić, Maroje Milišić, Lovro Hršak, Ivan Višić, Dora Sikirica, Marieta Duplančić, Ivan Stupalo, Leona Grubišić

• Organizacija: asist. dr. Ljudmila Koprivec (UL FA), izr. prof. dr. Matevž Juvančič (UL FA, Erasmus koordinator)

• Mentorji: prof. mag. Tadej Glažar (UL FA), doc. Vid de Gleria (UL FA), asist. dr. Suzana Domjan (UL FS), asist. dr. Ljudmila Koprivec (UL FA), doc. dr. Ana Grgić (Univerza v Splitu), asist. Mira Tomić (Univerza v Splitu), prof. dr. Leandro Madrazo Agudin (Univerza Ramon Llull), doc. Angel Martín Cojo (Univerza Ramon Llull)

• Članice UL: UL FA, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

• Partnerji in podporniki: Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo (partnerska Univerza v Splitu), Fakulteta za arhitekturo La Salle Barcelona (partnerska Univerza Ramon Llull), Arrea arhitektura, Občina Piran/Pirano, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Obalne galerije Piran, Marjetica Potrč, Abakkum Piran Zavod za krajino, kulturo in umetnost, Italijanska skupnost Giuseppe Tartini Piran, Mediadom Pyrhani, ZVKDS OE Piran, InnoRenew CoE, Arheološki park Simonov zaliv, Univerza na Primorskem, ZRS Koper, Društvo Arhitektuna.

– dr. Ljudmila Koprivec, UL FA

17. edicija Aksiomine serije Taktike&praksa: Postajanje podoba, ki v sodelovanju z UL ALUO poteka od februarja do junija 2026, se posveča nedavni transformaciji digitalnih podob, ki so se iz reprezentacijskih površin oblikovale v operativna okolja. Na UL ALUO smo letošnjo edicijo zaokrožili 13. maja 2026, z gostovanjem nizozemske oblikovalke in raziskovalke Simone C Niquille.

Simone C Niquille, ki je med drugim letos prejela pomembno švicarsko nagrado Grand Prix Design 2026 v kategoriji Media & Interaction Design, v svojem delu preučuje, kako komputacija deluje kot sodobni optični sistem. Z uporabo tehnologij videnja, kot so računalniški vid, 3D-animacija, komputacijska fotografija in sintetične učne podatkovne zbirke, njena praksa raziskuje, kako podobe ne predstavljajo več zgolj sveta, temveč aktivno organizirajo zaznavo, berljivost in samo resničnost.

Na UL ALUO je najprej izvedla javno raziskovalno predavanje Baloni itd., ki je izhajajoč iz balona sledilo zaporedju napihnjenih objektov, povečanih JPEG-podob in projiciranih tekstur ter ob tem preizpraševalo načine, kako sintetične podobe upodabljajo svet in kakšna pričakovanja se vanje vpisujejo. Nato pa so se predhodno prijavljeni udeleženci in udeleženke delavnice WAWLA (What Are We Looking At) pod njenim vodstvom poglobili še v svet računalniškega vida, podatkovnih zbirk za učenje podob in nevidnega človeškega dela, na katerem temelji strojno zaznavanje.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Javno podjetje Okolje Piran je za obnovo pokopališke cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v Piranu k sodelovanju povabilo Oddelek za restavratorstvo UL ALUO. Zato se je praktično delo sedmih dodiplomskih študentk 2. letnika v okviru predmeta Konserviranje/restavriranje stenskih slik med 20. in 22. aprilom 2026 preselilo na teren.

Naloga Sare Runtas Potočnik, Katarine Barbare Kranjec, Eme Rizvič, Marharyte Boldovske, Marharyte Starostine, Nike Gosar in Natalije Križnik pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Šemeta je bila izvesti konservatorsko-restavratorske postopke sondiranja in testiranja odstranjevanja preslikave s sten v notranjščini cerkve. Pod prepleski pastelnih barv se namreč skriva dekorativna poslikava v italijanskem neogotskem slogu.

O umetnostno zgodovinskem pomenu spomenika jih je seznanila odgovorna konservatorka Vanja Prohinar, o preteklih sondiranjih pa konservatorka-restavratorka Nataša Škerjanec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Piran. Sondiranja so se lotili sistematično in pridobili dovolj podatkov za digitalno rekonstrukcijo originalne poslikave. Potekalo je tudi intenzivno testiranje stabilnosti barvne plasti z različnimi topili, testiranje vpojnosti, utrjevalcev in najprimernejših metod za odstranjevanje preslikave. Pri vsem tem so se soočali z izzivi, ki jih prinese delo na višini.

Po končanem terenskem delu študentke svojo energijo usmerjajo v pripravo primerne dokumentacije in konservatorsko-restavratorskega načrta postopkov za naročnika, ki se bo nato odločil, ali se bo načrt udejanjil.

– izr. prof. dr. Blaž Šeme, UL ALUO

Katedra za teoretične vede UL ALUO bo 23. septembra 2026 v Pokrajinskem muzeju Koper organizirala sedmo mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Potencialnosti: neodkrite možnosti likovnih praks in njihovega jezika.

Na konferenco vabimo raziskovalne prispevke, ki bodo kritično nagovorili vlogo potencialnosti znotraj likovnih praks in njihovega jezika.

Možna izhodišča:

• Ontologije potencialnosti – proces med zasnovo in uresničitvijo
• Spekulativne prakse v umetnosti in oblikovanju – spekulativne prihodnosti, vprašanje trajnosti in krizna potencialnost
• Materiali in transformacija, razvoj tehnologije in materialov
• Tehnologija vidnosti – pronicanje v oddaljene in mikroskopične svetove, vprašanje telesnosti in percepcije
• Digitalna potencialnost in UI, algoritmična prihodnost, spletne platforme in nadzor, vprašanje simulacije realnosti
• Dediščina med propadom in regeneracijo – adaptacija kot odpiranje k prihodnosti, potencialnost ruševin in fragmentov
• Zgodovina in arheologija umetnosti – interpretativna odprtost in aktivni gledalec, »nevidna« dediščina

Zainteresirane raziskovalke in raziskovalce vabimo, da pošljejo predloge za 20-minutne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku z naslovom in povzetkom ter kratko biografijo. Zainteresirane doktorske študente vabimo, da se na poziv za konferenčne plakate prijavijo z naslovom in povzetkom svoje doktorske raziskave ter kratko biografijo.

Prispevki se oddajo na naslov: tomo.stanic@aluo.uni-lj.si

Rok za oddajo povzetka in kratke biografije: 14. avgust 2026.

Rok za oddajo konferenčnega plakata: 2. september 2026.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

UL ALUO v sodelovanju s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA, Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu in Inštitutom Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu organizira šesto izvedbo poletne šole Design+Science.

Od 6. do 10. julija 2026 se bo v Piranu in Portorožu zbralo 21 udeležencev iz vsega sveta, da bodo ki bodo pod temo Wet Dreams – Sea in Us (Mokre sanje – morje v nas) raziskovali odnos med človekom in morjem.

Kljub splošnemu prepričanju smo vsi narejeni iz morja. Naša kri je slana, naše celice so obdane s tekočino in nekje v naši daljni evolucijski preteklosti smo zapustili vodo – a morje nas ni zapustilo. Naučili smo se ravnati z morjem kot z odlagališčem, virom in razglednico, vse razen kot s sistemom, iz katerega izhajamo. Naraščajoče gladine, zakisanost in propadanje ekosistemov niso oddaljeni dogodki, temveč povratna informacija. Ta poletna šola si ne prizadeva popraviti oceana, temveč se mu približati kot mislečemu partnerju – 3,8 milijarde let staremu, samoregulativnemu sistemu, ki je preživel vsak model, ki smo ga zgradili. Naravoslovne znanosti lahko merijo spremembe, oblikovanje, umetnost in humanistika pa lahko preoblikujejo domišljijo za njimi. Nobena disciplina ni zadostna sama po sebi.

Boštjan Botas Kenda, profesor vizualnih komunikacij na UL ALUO in soustanovitelj poletne šole, pravi: »'Hvali morje, drži se kraja.' je prevod latinskega izvora, ki opozarja na neznanje, nečimrnosti in malomarnosti, povezane s človekom in tem biotopom. Če ne drugje prav v morju smo popolni tujki. Letošnja izdaja poletne šole želi razkriti neznano in neodvisno stvarnost o slani vodni masi, ki pokriva tri četrtine našega planeta.«

Borut Jerman, vodja PiNE in soustanovitelj poletne šole, dodaja: »Nadvse veseli smo, da se letošnja edicija poletne šole seli na morje, celo več, v morje. Ne samo znanstveno, tudi simbolno imamo morje v našem DNK, večino njega si delimo z raznolikimi živimi organizmi, skupno pa nam je tudi, da trpimo za posledicami človeškega brezglavega početja. Ravno ob in v morju je to jasno vidno in slišno, in ravno z morjem lahko premislimo o novih, drugačnih prihodnostih.«

Poletna šola D+S je izkustveno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarni integraciji med študenti umetniških, humanističnih in znanstvenih ved. Celoten proces je podprt z modernimi interaktivnimi učnimi elementi: ekskurzijo, delavnico, oblikovalskimi sprinti, izobraževanjem skozi izkušnje in učenjem med vrstniki. Udeleženci se neprekinjeno povezujejo med seboj, sodelujočimi strokovnjaki in z organizatorji, od jutra do večera.

Šola je odprta za magistrske in doktorske študente ter mlade strokovnjake z različnih področij – naravoslovja, družboslovja, humanistike in oblikovanja. Poteka v angleščini.

Kotizacija znaša 300 € in vključuje nastanitev, obroke ter vse materiale in dejavnosti.

Prijave so odprte do 29. maja 2026. 

UL ALUO zahvaljujoč donaciji v imenu pokojnega slovenskega arhitekta, urbanista, oblikovalca in intelektualca prof. Grega Košaka (1932–2023) vabi tuje študentke in študente ter strokovnjakinje in strokovnjake na rezidenco v Ljubljani (2027).

Na štiriinpolmesečno bivanje v stanovanju v ožjem središču Ljubljane vabimo umetnice in umetnike, oblikovalke in oblikovalce, restavratorke in restavratorje, teoretičarke in teoretike ter raziskovalke in raziskovalce z vsega sveta, z izjemo Slovenije. Rezidenca zagotavlja podporo v obliki namestitve v Ljubljani za namen raziskovanja ter umetniškega in oblikovalskega udejstvovanja.

Vabilo je namenjeno ustvarjalcem/-kam in raziskovalcem/-kam (npr. doktorskim študentom, mladim raziskovalcem, podoktorskim raziskovalcem in drugim), ki delujejo ali se povezujejo s strokovnimi področji, ki jih pokriva UL ALUO. Prijavitelji so lahko posamezniki ali skupine (do 4 osebe).

K prijavi vabimo interesente z ambicioznimi projekti, ki raziskujejo relacije med prostorskimi, družbenimi in okoljskimi konteksti. Zaželeno je tudi, da se interesenti pred rezidenco in po njenem zaključku povezujejo s pedagoškim programom UL ALUO.

Razpoložljivi termin rezidence: 15. februar–30. junij 2027.

Prijave sprejemamo na e-naslov: international@aluo.uni-lj.si.

– Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL

UL ALUO je med 4. do 8. majem 2026 gostila nemško vizualno umetnico Jennifer König. Na uvodnem predavanju, ki je bilo odprto za javnost, je predstavila svoje delo ter program in vaje, ki jih na temo barv izvaja s študenti na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu (HGB Leipzig), kjer poučuje. Nato je izvedla 5-dnevno delavnico na temo transparentnosti za dodiplomske študentke in študente 2. letnika slikarstva, ob tem pa je izvajala tudi individualne pogovore z zainteresiranimi študenti višjih letnikov slikarstva.

Jennifer König (1984) je sodobno, konceptualno usmerjena slikarka, ki reflektira lastne pogoje – kako slika nastane, kako deluje in kako jo gledamo. Njena slikarska praksa je usmerjena v raziskovanje samega medija slikarstva – ne toliko v upodabljanje motivov kot v analizo njegovih osnovnih elementov. Zanima jo proces nastajanja slike: poteza čopiča, plastenje barve, struktura in “podlaga” slike (»substructure«). Sliko pogosto razume kot prostor ali polje raziskave (npr. delo na tleh, modularne kompozicije). Njena dela nihajo med gestualno abstrakcijo in analitičnim pristopom, kjer razstavi sliko na osnovne gradnike (barva, površina, okvir).

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Raztezanja bližine je skupni naslov niza treh tekstilno-performativnih dejanj, ki so jih študenti UL NTF pri predmetu Tekstilna umetnost pod mentorstvom izr. prof. mag. Katje Burger Kovič in mag. Tjaše Bavcon izvedli aprila in maja v galerijskem prostoru Mitnica in njeni okolici. Projekt izhaja iz razumevanja tekstila kot žive, spreminjajoče se snovi – materiala, ki presega svojo osnovno vlogo in vstopa v prostor raziskovanja mej, bližine in medsebojnih odnosov. Sledi posameznega dejanja bodo ostale vidne do naslednjega srečanja, do naslednje spremembe galerijskega prizorišča. Navdih za raziskovanje performansa je bila aktualna razstava v galeriji Cukrarna Art Vital, posvečena življenju in delu dvanajstletnega umetniškega in partnerskega tandema Marine Abramović in Ulaya.

 – izr. prof. dr. Katja Burger Kovič, UL NTF

Med 4. in 8. majem 2026 je v Grožnjanu na Hrvaškem potekal intenzivni medinstitucionalni raziskovalni seminar s področja avtorske fotografske knjige, ki sta ga izvedli UL ALUO in Akademija dramske umjetnosti Univerze v Zagrebu (ADU).

Program je povezal umetniško prakso fotografije z raziskovalnimi pristopi vizualnih študij, semiotike in narativnih teorij. Študenti fotografije na dodiplomski in podiplomski stopnji so skozi intenziven proces raziskovali sodobne metodologije fotografske knjige – od vizualne analize in narativne konstrukcije do produkcije, sekvenciranja podob in ročne izdelave knjige.

Nastale knjige bodo premierno na ogled junija na Odprti akademiji 2026 na UL ALUO v Ljubljani, jeseni pa v Galeriji f8 v Zagrebu.

Sodelujoči študenti: 2. letnik fotografije OVK, UL ALUO: Ana Samarin, Ana Zavolovšek, Kaja Kern, Nika Jurković, Oskar Filip Aksentijević, Staš Gregorič, Una Milovac in Veronika Kržičnik in  magistrski študij fotografije in dodiplomski študij snemanja ADU: Ana Orlić, Reina Krumm, Vedran Radovanović, Kala Eror, David Bakarić Mihaljević, Vid Redža, Tin Tubikanec in Nikola Serdar.

Mentorici in vodji projekta: izr. prof. art. Jelena Blagović (ADU) in doc. Emina Djukić (UL ALUO)

Mentorji: izr. prof. Peter Koštrun (UL ALUO), doc. art. Davor Konjikušić (ADU), izr. prof. art. Bojan Mrđenović (ADU)

Strokovna sodelavca: Jerneja Strmšek in Žiga Gorišek

Projekt je sofinanciran s strani Univerze v Ljubljani (RSF D.I.1), Sveučilišta Zagreb in Mestne občine Zagreb

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V začetku maja sta študenta UL AG Amadej Štrajhar in Gregor Kodermac skupaj z izr. prof. Juretom Gradišnikom sodelovala na Erasmus+ kombiniranem intenzivnem programu A Trumpet Week: Seminars, Lessons, Performances, ki je bil med 4. in 8. majem 2026 potekal na Konservatoriju za glasbo v Vicenzi Arriga Pedrollo. 

Teden, posvečen trobenti, je združil mlade glasbenike in pedagoge iz različnih evropskih držav ter ponudil bogat preplet seminarjev, individualnih ur, skupnega muziciranja in koncertnih nastopov. Udeležba je študentoma omogočila dragoceno mednarodno izkušnjo, nova strokovna znanja ter in navdihujoče umetniške povezave.

– Akademija za glasbo UL

Zvok tolkal je med 20. in 25. aprilom 2026 povezal UL AG in Janáčkovo Akademijo za uprizoritvene umetnosti iz Brna, Češka, v okviru mednarodne poletne šole za tolkala, organizirane v programu CEEPUS.

Program je zasnoval in vodil izr. prof. Simon Klavžar. Sodelovanje se je začelo že pred prihodom študentov z inovativno spletno vajo prek tehnologije MVTP, ki je omogočila skupno muziciranje na daljavo. V Ljubljani je nato šest študentov iz Brna in pet študentov UL AG v mešanih zasedbah pripravilo koncertni program, obogaten tudi z novimi skladbami študentov kompozicije iz Brna. Poseben vrhunec tedna je bil ustvarjalni dan z World Percussion Group, ki je udeležencem ponudil številne delavnice in vrhunski koncert. Poletna šola je bila izjemna priložnost za umetniško sodelovanje, izmenjavo znanj in mednarodno povezovanje mladih tolkalcev.

– Akademija za glasbo UL

Na lektoratu za slovenščino na Fakulteti za prevajanje in tolmačenje v Granadi je med 20. in 27. aprilom 2026 potekal Slovenski teden. V okviru programa so predavale dr. Ana Fras, Polona Liberšar in prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. Osrednji dogodek tedna je bila slovesnost z literarno-glasbenim večerom v petek, 24. aprila 2026, posvečena ponatisu prevoda Kosovelove poezije v španščino Rekel sem vam / Os lo dije. Slovesnost, ki so se je udeležili tudi pomembni gostje, je odlično organizirala in vodila dr. Ana Fras, lektorica slovenščine na fakulteti v Granadi. Slovenski teden se je zaključil 27. aprila 2026 s predstavitvijo ponatisa prevoda Kosovelove poezije Rekel sem vam / Os lo dije. Projekt, ki ga je organizirala in vodila dr. Ana Fras, je povezal več študentk in študentov pri prevajanju Kosovelove poezije v španščino. Knjigo sta na Knjižnem sejmu v Granadi predstavili dr. Ana Fras in prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, ki je v Granadi gostovala kot Erasmus profesorica.

– prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, UL FF

Na modulu Leto plus, ki študentom UL omogoča enoletno brezplačno učenje slovenščine kot tujega jezika, smo v 2. semestru 25/26 pripravili več dodatnih dejavnosti, na katerih so študenti spoznavali slovensko družbo in kulturo.

Dvakrat (14. 3. in 18. 4.) je bila pod vodstvom lekt. Helene Šter organizirana ekskurzija v Kranj. Tam so si študenti ogledali staro mestno jedro s Pungertom, gledališčem in cerkvijo sv. Kancijana. V nadaljevanju so se spustili v kanjon reke Kokre in ogled zaključili z obiskom Prešernove hiše.

V kavarni Prulček so si študenti lahko ogledali predstavo Ide gas Luka Grbića, srbskega igralca in študenta režije UL AGRFT. Igralec v delno srbski, delno slovenski predstavi poleg študentskega življenja govori tudi o prehodu v novo domovino Slovenijo, s čimer deli življenjsko izkušnjo tujih študentov na UL. Po izredno dobro obiskanih predstavah so se stiki med umetnikom in študenti vsakič nadaljevali v neformalnih pogovorih.

V torek, 21. 4., so si študenti ogledali slovenski film Polsestri Damjana Kozoleta. Film stvarno prikazuje zgodbo dveh sester in kako lahko družina ustvari sovraštvo do nekoga, ki bi ga sam po sebi imel rad. Drama o družinskih odnosih in težavnosti zbliževanja je k ogledu privabila kar 152 tujih študentov.

V začetku maja so si študenti ogledali Hišo Evropske unije v Ljubljani. Predstavitev delovanja EU, ki so jo pripravili uslužbenci Hiše EU, se je osredotočala na pogled iz držav Balkana, zato je bila za udeležence izredno zanimiva. V debati so bila obravnavana tudi aktualna vprašanja, kot so prihodnje širitve in možnosti sodelovanja z institucijami EU za nedržavljane EU.

V petek, 8., 5., je pod vodstvom lekt. Staše Pisek znova zaživel knjižni klub. Skupina študentov je prebrala kratko zgodbo Zofi Anje Mugerli, nato so jo skupaj komentirali in izmenjali vtise ob branju.

Študenti Leta plus so se v spomladanskem semestru redno udeleževali še srečanj Slovanske bralne značke, ki jo je organiziral Oddelek za slavistiko UL FF. Ob branju pesmi, ki so zbrane v monografiji Podobe podob (2025), in ogledu likovnih umetnin, ki pesmi v monografiji spremljajo, so se srečevali s poezijo svojih domačih pesnikov v drugačni obliki.

– mag. Meta Klinar, UL FF

Študentski pevski zbor UL FF počasi zbira svoje misli po končanem potovanju po Nemčiji, s spomini ob okušanju kulturnega in naravnega bogastva teh krajev, pestrosti in raznolikosti, intelektualne globine, pa tudi posebne tragike prostora in njegovih ljudi. V dneh med 13. in 17. aprilom so obiskali najprej Bachov Eisenach z muzejem v njegovi rojstni hiši. Sledil je ogled Weimarja, kjer so si podrobneje ogledali muzej v vili, v kateri je bival Franz Liszt.

Posebno doživetje je bilo vodstvo po knežjem gradu v Köthnu, kjer je Bach deloval in napisal nekaj svojih najbolj znanih posvetnih del. Celoten kompleks še prenavljajo, a že zdaj ponuja veličasten vpogled v njegov nekdanji blišč. Izjemen biser je tudi mesto Halle z veličastno katedralo Naše ljube gospe. Glasbenikom pa se je neizbrisno v spomin zapisal odlično postavljen muzej v rojstni hiši Georga Friedricha Händla. Isti dan so obiskali kar malenkost srhljivo veličasten spomenik umrlim v bitki narodov v Leipzigu, ki je spomenik na eni strani veličastnim trenutkom nemške zgodovine, a opozarja hkrati tudi na njene temne plati.

V Leipzigu so bili udeleženci potovanja deležni tudi izjemno dragocenega vodstva po glasbenem Leipzigu s pridruženim predavanjem prof. Helmuta Loosa s tamkajšnje univerze. Seveda so obiskali Tomaževo cerkev in bližnji Bachov muzej in poseben Griegov spominski muzej. Eden od vrhuncev pa je bil gotovo tudi ogled enega najbogatejših muzejev starih instrumentov v palači Grassi.

Sledil je še obisk Dresdna z veličastnimi stavbami in muzeji; po njih so zbor vodili člani dresdenskega zbora, s katerim so že lani prvič skupaj nastopali v Ljubljani. Posebna izkušnja je bil tudi obisk slovite Semperjeve opere, v kateri smo občudovali neverjetno natančno rekonstrukcijo stavbe, ki je bila, tako kot mesto v celoti, popolnoma uničena med vojnim bombardiranjem.

– prof. dr. Matjaž Barbo, UL FF

V Galeriji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (UL EF) se je 5. 5. 2026 razgrnila razstava z naslovom V prostoru telesa akademskega slikarja, grafika in pedagoga Črtomirja Freliha, enega najbolj vidnih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Razstava, pripravljena v sodelovanju z galerijo DLUL, predstavlja izbor slikarskih del v tehniki akrila na platnu, v katerih osrednje mesto zavzema človeška figura kot prostor psiholoških, simbolnih in eksistencialnih pomenov.

Odprtje je potekalo v umirjenem in reflektiranem vzdušju. Ob začetku dogodka je sledil uvodni nagovor, v katerem so bili predstavljeni Frelihove umetniške in pedagoške reference ter pomen njegovega ustvarjalnega opusa za slovenski prostor. Gre za edinstveno razstavo, saj je avtor prejel številna domača in mednarodna priznanja, med njimi tudi dve nagradi za življenjsko delo ter nagrado Riharda Jakopiča za leto 2024.

Idejna zasnova razstave temelji na raziskovanju telesa kot nosilca občutij, celostnega čutečega ogrodja in subjektivne izkušnje. Figure na slikah niso realistično upodobljene, temveč pogosto fragmentirane, deformirane ali reducirane skoraj do znaka. Kljub temu ohranjajo izrazito prisotnost in kontinuiteto, kar je izvrsten kazalnik avtorske enovitosti avtorja, ki je razstavljena dela ustvarjal v razponu dveh desetletij in več. Frelihovo slikarstvo zaznamujejo močna risarska struktura, plastenje podob ter izrazit kontrast med temnimi in svetlimi površinami.

Frelih v svojih delih povezuje slikarstvo, grafiko in druge pristope. Sam je ob odprtju poudaril, da med njegovim grafičnim in slikarskim delom skoraj ni bistvene razlike, saj obe področji povezuje risba kot osnovni nosilec kompozicije in izraza.

Posebej zanimiva so tudi filozofska izhodišča razstave, ki jih je avtor poudaril kot temelj inspiracije za sama dela. Kot pomemben vir navdiha je izpostavil francoskega filozofa Mauricea Merleau-Pontyja in njegovo razumevanje telesa kot informiranega mesa. Po tej filozofiji človek sveta ne zaznava zgolj racionalno, ampak skozi celotno telesno izkušnjo. Telo tako ni samo predmet v prostoru, temveč način človekove prisotnosti in doživljanja sveta. Informirano meso se v jeziku moderne znanosti razume kot mišični spomin, ki v retrospektivi zapečati človekovo doživljanje posameznega pojava. Subjektivno, edinstveno, prostorsko, čeprav zaobjeto v eno samo človeško telo, Frelihova dela tako sovpadajo tudi z eno ključnih misli Merleau-Pontyjeve fenomenologije, da človek telesa nima, temveč telo je.

Frelihova dela prav skozi takšno razumevanje telesa delujejo kot vizualni zapisi notranjih občutij, telesnih napetosti in psiholoških sledi človekove prisotnosti v svetu. Figure niso predstavljene kot anatomske podobe, temveč kot nosilke izkušnje, spomina in zaznave, kar sovpada z eno ključnih misli Merleau-Pontyjeve fenomenologije, da človek telesa nima, temveč telo je. Telo samo je izkušnja in ima zato svojo prostorskost.

Kot drugi pomembni vpliv je omenil avstrijsko slikarko Marijo Lassnig, znano po raziskovanju telesne zaznave in notranjega občutka telesa. Njena ideja, da človeka ne zaznavamo samo z očmi, ampak skozi celotno fizično prisotnost, je močno vplivala tudi na Frelihovo razumevanje figure in prostora. Zanimivo je tudi to, da so njene figure plešaste, kot so tudi v primeru Freliha, kar seveda kaže na celostno razumevanje telesa tudi v kontekstu odsotnosti čutnega, torej las kot nečutnega aspekta telesa.

Dogodek se je zaključil v sproščenem pogovoru med obiskovalci, študenti in avtorjem. Razstava V prostoru telesa tako ponuja vizualno izkušnjo in hkrati odpira tudi vprašanja o človekovi telesnosti, zaznavi in notranjem doživljanju sveta.

– Marko Čadež Mačkić 

Sem študentka ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, trenutno v prvem letniku magistrskega študija. Skozi svoja dela raziskujem žensko izkušnjo, čustvene svetove in igrivo dekonstrukcijo realnosti. Moje ilustracije so vizualno intenzivne z močno preferenco za analogne tehnike, prepletene z intimnimi zgodbami iz lastnega življenja in vsakdanjih izkušenj, ki jih pogosto povežem z mitološkimi izhodišči in folkloro.

– Gaja Aksinja Abramović, študentka UL ALUO