November 2024

1. novembra 2024 so v Berlinu podelili ene najuglednejših mednarodnih oblikovalskih nagrad na svetu, Red Dot Awards 2024. V kategoriji Brands & Communication Design je red dot prejel doc. Robert Žvokelj, predavatelj na smeri Grafično oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), in sicer za oblikovanje dveh slovenskih poštnih znamk na temo letošnjih olimpijskih iger.

Že večkrat nagrajeni oblikovalec Žvokelj je tokrat, v sklopu javnega anonimnega natečaja Pošte Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije, na znamkah v japonski tradiciji origamijev upodobil jadranje in športno plezanje, paradni disciplini slovenskih športnikov v Tokiu. Vrhunsko je prepletel vodilo natečaja, na eni strani olimpizem, se pravi, preplet športa, kulture in izobraževanja, na drugi strani pa minimalizem, tako značilen za japonsko kulturo. Barvna shema ustreza prepoznavnosti slovenskega športa, umetnost origamija pa kulturi države gostiteljice.

Nagrada v kategoriji Brands & Communication Design, za področje vizualne komunikacije in oblikovanja blagovnih znamk, v mednarodni oblikovalski stroki velja za eno najbolj zaželenih, podeljujejo pa jo že od leta 1955. Več na spletni strani tekmovanja.

Našemu sodelavcu iskreno čestitamo!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

7. novembra 2024 je DOS - Društvo oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu podelilo letošnja priznanja "Oblikovalski presežki". Ponosni smo, da so ob tej priložnosti Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) namenili častno članstvo DOS. Kot so zapisali, letos minevajo natanko štiri desetletja od ustanovitve našega oddelka za oblikovanje, zasluga za to pa gre predvsem dolgoletnim prizadevanjem številnih njihovih kolegov v DOS-u. Priznanje je prevzela predstojnica Oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje prof. mag. Barbara Prinčič.

V duhu naše obletnice je priznanje DOS-a za življenjsko delo letos prejel Marjan Žitnik, eden prvih naših diplomantov na oblikovanju. Njemu in vsem drugim prejemnicam in prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

8. novembra 2024 so v Slovenski kinoteki podelili letošnje stanovske in študijske nagrade Društva slovenskega animiranega filma (DSAF), tudi dvema študentoma Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Študentka smeri Ilustracija Dora Pejić Bach je prejela Posebno omembo DSAF za končan študijski animirani film 2024, za film "Vzorec", ki je nastal pod mentorstvom doc. mag. Andreja Kamnika, poetično in slikarsko izrazno animacijo, ki nas skozi osebno pripoved babice popelje v skromno življenje na kmetiji in veščino vezenja – dveh običajev, ki se skozi potek zgodbe nepričakovano prepletata in dopolnita.

Študent smeri Video, animacija in novi mediji Klemen Kekec je prejel Posebno omembo DSAF za študijski animirani projekt v razvoju 2024, za film "Prelisičeni", ki je nastal pod mentorstvom izr. prof. mag. Roberta Černelča in prof. Saša Sedlačka. Komisija je poudarila, da gre za ambiciozen projekt, ki nas opozarja na pomen in moč žanrskega filma, ki ga na slovenski sceni nismo preveč vajeni, avtor pa že v razvoju dokazuje izjemno sposobnost predvizualizacije in odlično uporabo filmskega jezika.

Iskrene čestitke obema!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

14. novembra 2024 je bila prvič od ustanovitve Trienala sodobne umetnosti U3 podeljena nagrada trienala. Prejela jo je vizualna umetnica Gala Alica Ostan Ožbolt, naša alumna Oddelka za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani (UL ALUO), za projekt Rob I in Rob II, s katerim se odziva na pogosto spregledano Windischerjevo ulico za Moderno galerijo v Ljubljani.

Kot je zapisala mednarodna žirija, umetnico nagrajujejo zaradi relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela. Končna odločitev žirije je bila zaradi visoke kakovosti razstave in raznolikosti sodelujočih težka. Prav dejstvo, da je na razstavo vključenih veliko del že uveljavljenih umetnikov in umetnic, pa je vplivalo na odločitev žirantov, da ima prednost pri izboru uveljavljajoča se umetnica, so sporočili. Žirijo so sestavljali Anne Barlow, Bernard Blistene, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall.

Iskrene čestitke!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Mala galerija Banke Slovenije (MGBS) so 20. novembra 2024, v sklopu otvoritvenega tedna 28. Slovenskega bienala oblikovanja (BIO28 – Dvojna agentka: Govoriš jezik rož?), odprli razstavo študentk in študentov UL ALUO in Univerze za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi (HEAD – Genève) z naslovom BIO28: Projekt Denton.

Med vietnamsko vojno so ameriškega admirala Jeremiaha A. Dentona zajeli kot vojnega ujetnika. Tekom ujetništva, 2. maja 1966, so ga Vietnamci povabili k televizijskemu propagandnemu intervjuju. Medtem ko je pred televizijsko kamero opisoval stanje v zaporu, ki ga je opisal kot »sprejemljivega«, se je pretvarjal, da ga slepi močna svetloba, z mežikanjem v Morsejevi abecedi pa sporočal skrivno sporočilo: »T-O-R-T-U-R-E – T-O-R-T-U-R-E« (ang. mučenje). Intervju, ki so ga prodali kanalu ABC in predvajali v ZDA 17. maja 1966, je potrdil, da so vojne ujetnike v Vietnamu mučili. Denton je ostal v zaporu do leta 1973.

Dogodek spominja na triler Mandžurski kandidat Johna Frankenheimerja (1962). Film se začne z ugrabitvijo čete vojakov med korejsko vojno, ki jim, pod pretvezo, da prisostvujejo ženskemu vrtnarskemu krožku, operejo možgane. Skozi oba primera se razkriva vloga rož pri različnih procesih šifriranja sporočil.

Tudi Projekt Denton, ki se je odvijal od aprila do novembra 2024, delno v Ljubljani in delno v Ženevi, se je ukvarjal s tem, kako govoriti eno, a hkrati kodirano komunicirati drugo. To so v polju feminizma raziskovali in nato kodirano komunicirali tudi projekti sodelujočih študentk in študentov.

Z raziskovanjem dvoličnosti floriologije so se povezali študentke in študenti dveh šol, z magistrskega programa Prostor in komunikacija na ženevski HEAD ter s 1. in 2. stopnje študija na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje in Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO. V majhnih skupinah, kot dvojne agentke in dvojni agenti, v maniri teme letošnjega bienala, so ustvarili cvetlične podobe, ki prenašajo politična, feministična in kvirovska sporočila.

Avtorice in avtorji: Nguveren Ahua, Laurène Allard, Léa Campos, Marta Córdoba Ruiz, Anes Dhif, Zoja Funda Lipnik, Nia Gombač, Maxime Heta, Nika Horvat, Domen Klinc, Sunwoo Lee, Gabriela Luchetta, Aurore Mesot, Andrija Mihailović, Sven Odermatt, Eva Popit, Marjana Raspor, Lou Revel, Franciszek Sienkiewicz, Marc-Arthur Sohna, Marko Škrbić, Črt Štrubelj, Rin Togo, Živa Vaukan, Nika Vidnjevič

Mentorice: Projekt Denton sta vodili dr. Alexandra Midal in Emma Pflieger (HEAD – Genève), kustosinja in asistentka kustosinje BIO28, v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Predan (UL ALUO), s podporo Studia Pflieger-Foeglé in Raphaëla Lugassyja.

Asistenti: Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, Eloïse Vo

Kuratorka MGBS: Hana Čeferin

Produkcija: MAO, Center za kreativnost, HEAD-Genève, UL ALUO, ARIS, Veleposlaništvo Švice v Sloveniji, Banka Slovenije

Projekt so finančno podprli: HES-SO, Veleposlaništvo Švice v Sloveniji in raziskovalni program “P5-0452, Vizualna pismenost” na UL ALUO, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Razstava je na ogled do 4. januarja 2025. Galerija je odprta od torka do sobote med 11.00 in 19.00 uro.

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je v sredo, 23. oktobra 2024, v prisotnosti prorektorja za umetnost UL prof. mag. Matjaža Drevenška in dekanje UL BF prof. dr. Marine Pintar, obeležila prenovo Skulpture štirih letnih časov akademskega kiparja Marka Pogačnika, UNESCOvega umetnika za mir. Uvod v dogodek je bil obarvan z glasbo britanskega skladatelja in flavtista Iana Clarka z naslovom Maya za dve flavti in klavir. Skladbo so izvedle študentke UL Nika Kovač, flavta, Zoja Kordiš, flavta, obe Biotehniška fakulteta in Loti Feltrin, klaviatura, Akademija za glasbo. Po nagovoru dekanje Biotehniške fakultete prof. dr. Marine Pintar in po predstavitvi umetnikovega dela, ki ga je orisal umetnostni zgodovinar, pesnik in pisatelj Miklavž Komelj, je vse prisotne skozi fizični prostor skulpture popeljal avtor, akademski kipar Marko Pogačnik.

Janez Zupanc, tehnični sodelavec katedre za fitopatologijo UL BF je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja na travnikih UL BF zasnoval galerijo na prostem. Prvi dve skulpturi te galerije sta bili delo akademskega kiparja Marka Pogačnika in delo akademskega kiparja Luja Vodopivca.

Skulptura štirih letnih časov, imenovana tudi Solsticij, delo akademskega kiparja Marka Pogačnika, je bila leta 1983 postavljena s podporo galerije Equrna in mesta Ljubljane.

Sestavljalo jo je 110 odsluženih železniških pragov, ki so jih UL BF podarile Slovenske železnice.

Nekateri pragovi so v dobrih 40-ih letih strohneli. Skulptura je začela vidno propadati. Zato jo je letos poleti UL BF prenovila s pomočjo avtorja Marka Pogačnika in s pomočjo Gozdarskega inštituta RS.

– Izr. prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, UL BF

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) je pripravila raznoliko ponudbo glasbenih dogodkov, ki se bodo razvrstili skozi študijsko leto 2024/2025 v abonmajskih ciklih – Tutti (orkestrski koncerti), Solo e da camera (komorni in solistični koncerti) ter Ne zamudite (raznovrstni dogodki in operne produkcije).

Verjamemo, da bo vsak obiskovalec našel nekaj zase, saj bodo predstavili spekter različnih glasbeno-zgodovinskih slogov, od stare glasbe do sodobnih umetniških stvaritev, od solističnih miniatur do obsežnih solističnih koncertov in oper.

Kot običajno bodo študenti in študentke UL AG sodelovali in kot solisti koncertirali tudi z orkestri vseh slovenskih glasbeno-kulturnih institucij: Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija ter orkestra SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana.

Koncertna knjižica UL AG je dostopna na tej spletni povezavi.

Večina dogodkov ima prost vstop.

Lepo vabljeni.

– UL AG

Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG), ki deluje pod umetniškim vodstvom izr. prof. Janeza Podleska, je imel med 15. in 21. novembrom 2024 izjemno priložnost sodelovati z enim najpomembnejšim glasbenikom tega časa - Dmitrijem Sitkoveckim.

Dmitrij Sitkovecki je s svojim delom kot violinist, dirigent, ustvarjalec, prepisovalec, pedagog in vrhunski glasbenik, ki je predstavljen na več kot 40 glasbenih albumih, pomembno zaznamoval glasbeni svet v Evropi in drugod. Kot solist je nastopal z vodilnimi svetovnimi orkestri, vključno z Berlinskimi filharmoniki, Newyorškimi filharmoniki, Chicaškimi simfoniki in Leipziškim Gewandhausom. V svoji cvetoči dirigentski karieri je sodeloval z vodilnimi orkestri po Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Je tudi avtor več kot 50 priredb znanih mojstrov, kot so Bach, Haydn, Beethoven, Brahms, Bartók, Čajkovski, Šostakovič, Stravinski idr.. 

Njegovo znanje, izkušnje in ljubezen do glasbe ter umetnosti so neprecenljive lastnosti. Poleg tega je izjemno karizmatična osebnost, ki v delu z drugimi glasbeniki iz njih potegne najboljše.

Študenti in študentke UL AG so imeli priložnost, da vsaj nekaj tega doživijo v obliki večdnevnega seminarja in tudi na koncertnem odru, saj so pod njegovim dirigentskim vodstvom izvedli koncerta v Slovenski filharmoniji in v Velenju. Kar je bila za mlade glasbenike neprecenljiva izkušnja.

– UL AG

Na Oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) je med 21. in 25. oktobrom 2024 potekala performativno-vizualna umetniška delavnica z glino, naslovljena Paviljon objemov. Vodila jo je multidisciplinarna umetnica Radharani Pernarčič, ki se je skupaj s študentkami in študenti kiparstva osredotočila na telesno interakcijo, gibalno dinamiko in kinestetični čut kot »oko« pri ustvarjanju kipa. 

Delavnica je bila izvedena v okviru dvoletnega umetniškega projekta Radharani Pernarčič z istoimenskim naslovom Paviljon objemov, ki je vzniknil iz zavedanja, da so naša življenja stkana predvsem iz odnosov s soljudmi. Čeprav živimo v času individualizma, selfijev in neoprijemljive internetne »povezanosti«, so za nas še vedno ključni utelešeni, čuteni odnosi v fizičnem svetu. Sestavljena je bila iz teoretičnega uvoda in praktičnega dela, ki je vključeval gibalno pripravo (telesne vaje) ter ustvarjalni eksperiment.

Študentke in študenti so po metodi Radharani Pernarčič ustvarili skupno skulpturo – skulpturo kot rezultat medsebojne telesne komunikacije, v glini materializiran(a) (dinamika) odnos(a). Dragocen rezultat delavnice pa je bila tudi vzpostavitev izobraževalne in ustvarjalne vezi med različnimi disciplinami, plesno, somatsko in kiparsko umetnostjo, ki se med seboj dopolnjujejo in tako pripomorejo k odpiranju novih pristopov v izobraževanju.

Vodja delavnice je svoje vtise strnila v naslednji zapis:

“Ogromen kup gline in nekaj teles – toda, ali imajo res samo telesa moč, da vplivajo na glino? Ali glina ne vpliva nazaj na človeško telo in tako so-vodi ustvarjalni proces? Kako drugače posluša in se premika telo, če materiala ne tretira enosmerno, ampak postane dovzetno za dialog z njim? Kako lahko ozaveščanje/raziskovanje lastnega telesa in gibanja pripomore tudi k ustvarjalnim postopkom v kiparstvu? Kako lahko ne le gib roke, ampak gibanje telesa v prostoru pomaga ustvariti različne poteze, teksture, že inherentne kompozicije: sicer statične objekte, ki pa v svojem izrazu razkrivajo kinestetični potek, dinamiko, morda celo dramaturgijo? Kako lahko komunikacija telesa z materialom izvabi drugačno zgovornost forme, ki ne izhaja nujno iz vnaprejšnje zamisli, ampak iz samih lastnosti, obnašanja, odzivanja materiala? Je forma nujna oz. ali je sploh možno, da je ni? Kako lahko angažiranje lastnega telesa vodi v večjo čutno-zaznavno polnost objekta? Je prostor samo nekakšna danost, ki obkroža kiparski objekt, ali pa lahko drug iz drugega izhajata, se podpirata? Lahko konceptualizacija prostora kot »žive«, spreminjajoče se relacijskosti razpre tudi širšo paleto pristopov in spremeni percepcijo obeh, objekta in prostora? In ali ni tisti, ki gleda, konec koncev tudi sam del kompozicije?”

Radharani Pernarčič je multidisciplinarna umetnica, ki prepleta področja uprizoritvene umetnosti, književnosti in vizualne umetnosti. Diplomirala je iz kulturne antropologije (UL FF, 2005) ter sodobnega plesa in koreografije (SNDO, AHK, Amsterdam, Nizozemska, 2007). Od takrat prehaja med različnimi mediji in kontinuirano raziskuje hibridne formate (instalacije, performansi, intervencije, razstave).

Projekt je podprl Sklad UL za umetniško področje.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

11. novembra 2024 se je v Kinu Šiška odprla razstava ob izdaji umetniške publikacije Sterilni študent oziroma večplastnega projekta članov Kolektiv Arhiv, študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF).

Pred uradno otvoritvijo je potekala tudi okrogla miza z doc. dr. Tomom Staničem (teoretik in predavatelj na UL ALUO), Valerijo Intihar (fotografinja in alumna UL ALUO) in Domnom Hitrecem (slikar in trenutni študent UL ALUO) na temo pozicije in percepcije sodobnega študenta umetnosti in humanistike, ki jo je moderiral Lan Rahne.

Projekt Sterilni študent se v prvi vrsti navezuje na sveže izdano umetniško publikacijo, ki je v zadnjem letu nastajala izpod rok študentov UL ALUO in UL FF. Izhaja iz skupka analognih fotografij, ki so jih Rene Ketiš, Jernej Strmšek, Tim Topić posneli na zaključni zabavi Odprte akademije 2023, spremlja pa jo šest kratkih tematiziranih esejev Lana Rahneta, ki končni izdelek z namečkom ličnega oblikovanja, kreativne grafične podobe, skrbno izbranih tehnik tiska, papirja in brige za trajnost povzdigne na nivo multidisciplinarne celostne pripovedi. Ta nastopa kot zgodovinski dokument aktualne mlade akademske kulture, ki je živa, drzna, hedonistična in hkrati izjemno aktivna, natančna, skrbna, z občutkom za detajle, material in večplastno vsebino. Po drugi strani odslikava kontradiktorno atmosfero in kislo realnost spotikajočega se študenta, ki kljubuje tržnim razmeram in prisilni nuji po spektaklu, koristi, nenehni produktivnosti in ustvarjanju dobička, katerega posledica je prepogosti zdrs v konformizem, idejno pustinjo in, kot zapisano v knjigi: refleksivno impotenco. Eseji združujejo razdelane in kritične misli o fotografiji, hiperproduktivnosti, homogeniziranem mišljenju, akademski skupnosti, humanistiki in izzivih družboslovnih univerzitetnih programov, nabor črno-belih analognih fotografij pa priča o kljubovalni skupnosti, študentski emancipaciji in mladostnem zagonu. Na sami razstavi jih zaokroži prostorska postavitev poskusnih printov, promocijskega materiala, matric, papirjev ter drugih različnih elementov, gradnikov same publikacije.

Projekt je podprl Sklad UL za umetniško področje.

Avtorice_ji: Eva Anzeljc, Rene Ketiš, Špela Koščak, Jan Kranjec, Lan Rahne, Ana Rogač, Jernej Strmšek, Tim Topić

Mentorja: izr. prof. Peter Koštrun, prof. dr. Mladen Dolar

Kuratorka: Maša Žekš

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

5. novembra 2024 je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) potekal dogodek Grafiko mladim!, predstavitev študentskih kritičnih prispevkov o retrospektivni razstavi Adriane Maraž.

V mesecu oktobru so razstavi posebno pozornost posvetili študentke in študenti magistrskega študija Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) skupaj s profesorico dr. Nadjo Zgonik, ki je tudi sokustosinja razstave.

Ogled razstave so povezali z razmisleki o sporočilih in aktualnih temah v delih Adriane Maraž, kot so razmerje med prostorom in časom, medkulturnost, specifike socialističnega poparta »Made in Yugoslavia«, relacija s konceptualno umetnostjo, intimna in družbena razmerja, analiza feminističnih stališč, obrtni perfekcionizem in subverzivna raba tehnike, invencije simbolnega jezika in oblikovanje osebne mitologije, analiza nastopov umetnice na ljubljanskem grafičnem bienalu.

Študentske prispevke in proces kritične refleksije je referirala kuratorka Tia Čiček, ki je magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF).

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

7. novembra 2024 se je v Galeriji UL PEF odprla razstava Tudi drevesa so, predstavitev skupnega grafičnega projekta študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (UL PEF) in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (UM PEF).

Projekt je bil prvič predstavljen junija letos v Galeriji DLUL v Ljubljani. V Galeriji UL PEF bo na ogled do 27. novembra, nato pa se seli še na Univerzo v Mariboru, v galerijo Restavracije Piano.

Razstavljajo:

• UL PEF, Oddelek za likovno pedagogiko: Neža Bobnar, Neža Bučan, Laura Caf, Katarina Lucija Cvikl, Ana Drobnič, Matija Franzutti, Nataša Gavrilović, Brina Jenko, Tina Jurić, Karin Kocič, Taja Malnar, Emilija Mežan, Selma Nezirovac, Luana Ovnik, Tea Podboj Breznik, Nika Rihtar, Nika Skok, Maruša Šlogar, Greta Trošt, Lava Vovk Petrovski
• UL ALUO, Oddelek za slikarstvo: Špela Ambrož, Vanesa Hochkraut, Tinkara Herkess Nemec, Petra Leskovar Grum, Ema Kobal, Maruša Pajnič, Ana Marija Rauch, Valentin Radulović, Matej Zupan
• UM PEF, Oddelek za likovno umetnost: Ana Gregorc, Vito Harum, Enej Hudej, Dominika Kohnová, Romina Kotnik Rajh, Brina Maček, Magdaléna Machalická Tjaša Metličar, Tina Mlasko,
  Klara Novak, Ana Ovčar, Maja Palić, Aljaž Pintar, Monika Plajnšek, Nika Pogorevc, Neža Rak, Nadia Rožman, Pija Smodiš, Karolína Suková, Staš Trunk

Mentorice: izr. prof. mag. Zora Stančič (UL ALUO), prof. spec. Petra Varl (UM PEF), doc. mag. Mojca Zlokarnik (UL PEF)

Vodja projekta: doc. mag. Mojca Zlokarnik (UL PEF)

V projektu, ki ga izvajamo s podporo Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje, smo se povezale vse visokošolske institucije v Sloveniji, kjer poučujemo umetniško grafiko. Grafika, kot umetniška disciplina, velja za enega najbolj demokratičnih izraznih medijev, saj je zaradi svoje sposobnosti večkratnega odtiskovanja z iste matrice in posledično cenovne dostopnosti originalnega umetniškega dela omogočila sobivanje z umetnostjo številnim ljubiteljem umetnosti. Zaradi te svoje privlačne lastnosti reproduktibilnosti pa je v vedno nov izziv številnim umetnicam in umetnikom skozi generacije, vse tja od izuma različnih grafičnih postopkov ročnega odtiskovanja ter tiskanja z raznimi tehnološkimi pomagali. Ne glede na zavidljiv razvoj sofisticiranih sodobnih tehnologij, je prav ročna veščina ustvarjanja tista, ki v ustvarjalni proces vnaša največjo radost odkrivanja novih tehnoloških rešitev in vsebin.

Tokratno vsebinsko in formalno izhodišče je bilo za vse študentke in študente enako, ustvarjali smo v tehniki linoreza vnaprej določene velikosti, naš cilj pa je bil iz posamičnih avtorskih pristopov ustvariti skupno grafično celoto. Študente smo spodbujali tudi k vključitvi besedila v podobo, kar pa ni bilo zavezujoče. Nekatere grafike zato gradijo svoj izraz s povsem likovnimi sredstvi. 

Posamične grafike so vsi študenti odtisnili tudi kot samostojna likovna dela, predvsem zato, da so preverili njihovo ustreznost pred samim skupnim tiskanjem. Kasneje pa s ciljem, da so izraz in sporočilo svoje grafike izvedli na najboljši možni način. Prav možnost večkratnega odtiskovanja z istih matric nam je omogočila razvijanje številnih različic v nove izpovedne celote tudi pri skupinski grafiki, bodisi da smo modificirali kompozicijo, barvni odtenek tiskarske barve, barvni ton in velikost nosilca ter njegove materialne lastnosti. S skupnim ročnim odtiskovanjem s pomočjo žlic smo ustvarili grafični friz v dolžini osmih metrov. Nekatere izpeljave pa smo uresničili tudi na veliki grafični stiskalnici Pedagoške fakultete v Mariboru, kar nam je bilo v prav posebno zadovoljstvo, saj smo tako lahko dosegli večjo kontrastnost kot pri ročnem odtiskovanju. Dialog posameznih matric in njihovih vsebin v podrejanju kakovosti celote je bila pomembna izkušnja za vse udeležene v ustvarjalnem procesu.

Zavedamo se, da so današnje mlade generacije pred velikim izzivom podnebnih sprememb in ravno senzibilizirati mlade za to problematiko, s ciljem v iskanju konstruktivnih rešitev je bilo eno od vsebinskih izhodišč za nastanek posameznih grafičnih plošč. Naslov razstave je tako povzet po enem od napisov na grafiki, ki nas napotuje k pozornemu odnosu do vseh živih organizmov v naši bližini. Vse, kar biva, lahko doživlja stres, tudi drevesa ali ptice ... Želimo si ozaveščenih generacij, ki so v sebi sposobne najti moč za spremembe. Izstopiti iz kroga otopelosti ter storiti potrebne korake, da se s svojim življenjskim slogom prilagodimo priporočilom okoljevarstvenikov in podnebnih aktivistov ter prisluhnemo naravi in njenim zakonitostim. Želimo si, da bi s skupnimi močmi dosegli večjo strpnost in zaupanje do sobivanja različnih človeških skupnosti in vseh organizmov na našem planetu ter se odrekli diktatu kapitalistične potrošnje, ki nenasitno hlasta za dobičkom, s čimer požira vse okoli sebe, pa tudi nas same. Nismo sami, tudi drevesa so.

– Doc. mag. Mojca Zlokarnik, UL ALUO

V galerijskem paviljonu Mitnica na zelenici ob Aškerčevi ulici v Ljubljani je bila med 8. septembrom in 8. oktobrom 2024 na ogled postavljena razstava kolekcije oblačil z naslovom "HYPER REALITY TEA PARTY" študenta Mateja Fijačka, ki je nastala pod mentorstvom prof. Nataše Peršuh. Oblikovalski proces te hiper resničnostne čajanke so navdihnili Vocaloid koncerti, ki se odvijajo v obliki hologramov. Izraz kolekcije oblačil je avtor povezal s subkulturo Lolita, ki ima samosvoj način oblačenja in je, tako kot Vocaloid, pretežno popularna na Japonskem. S protislovji japonskih subkultur, ki se upirajo trdno zakoreninjenemu, starodavnemu kulturnemu izročilu, je Matej Fijačko obseden že od mladih nog. Da bi ustvaril skladno celoto, je za umestitev kolekcije oblačil v prostor izdelal tudi delno računalniško zmodeliran in natiskan, delno dejansko realen interier, s katerim je napolnil vse kotičke galerije.

– Prof. Marija Jenko, UL NTF

Med 8. oktobrom in 15. novembrom 2024 sta Nika Batista in Maruša Kanjc spremenili Mitnico, galerijski paviljon na prostem ob Aškerčevi ulici v Ljubljani, v urbano instalacijo. Nika Batista, intermedijska umetnica in Maruša Kranjc, oblikovalka, sta študirali oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF). Svojo ustvarjalno pot sta začeli v kolektivu pH15, ki so ga člani formirali pred desetimi leti kot socialno-umetniški kolektiv s poudarkom na izražanju s tekstilom, a tudi preko drugih medijev. Ob deseti obletnici sta ustvarili tekstilno-svetlobno instalacijo Raztegovanje trenutka.

Raztegovanje trenutka je predstavljal tekstilni poseg v obstoječi razstavni prostor Mitnice. Zasnova tega posega se teksturno navezuje na začetne tekstilne koncepte kolektiva pH15. Obuja spomine na marsikateri pogovor ali razpravo znotraj skupine, ki jo je zanimalo, kaj vse tekstil lahko predstavlja in na kakšne načine ga lahko manipulirajo. Spraševali so se, koga in zakaj tekstil nagovarja, kako se tekstil lahko naveže na družbene probleme in kakšna je njegova govorica, ko ga uporabljamo kot osrednjo ustvarjalno materijo.

V urbano instalacijo vkomponirani svetlobni snop metaforično zaobjema vse ustvarjalce v kolektivu pH15 in vse ustvarjalne prodore, ki so jih kot skupina ali kot posamezniki dosegli tekom preteklih desetih let. Objekt povezuje njihove misli, ne samo tistih, ki so doživele svoje manifestacije, ampak tudi tiste, ki so se spreminjale in jih s tem oblikovale ter izgradile njihove osebnosti.

– Prof. Marija Jenko, UL NTF

Do 15. decembra 2024 je Zrcaljenje celote na ogled mimoidočim v galeriji Mitnica ob Aškerčevi ulici v Ljubljani. Razstava je odraz povezovanja znanosti in umetnosti med Zavodom za gradbeništvom Slovenije in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani (UL NTF) ter lokalnimi skupnostmi. Njeni avtorji so dr. Lidija Korat, dr. Rok Vezočnik, doc. dr. Sabian Dolenec, dr. Mateja Golež in prof. Marija Jenko. Posebne zahvale pa so deležni dr. Darja Rant, Janko Rožič, Blaž Zarnik, dr. Vesna Zalar Serjun, dr. Dragica Marinič in Domen Pucko.

S sodobnimi 3D tehnologijami za zajem prostorskih podatkov, ki jih ZAG uvaja v raziskovalne procese, se zbirajo podatki, ki se po analizi zrcalijo v svojih sestavnih delih kot celota. Pa naj gre to za mikrotomografske podatke notranjih struktur materialov ali lidar podatke podzemnih rudniških struktur. V obeh primerih vstopamo v notranje strukture, pri čemer odkrivamo neznani svet materialov in podzemnih arhitektur.

3D-tisk, ki je slojevita oz. dodajalna tehnologija, je hitro razvijajoč se tehnološki proces na področju znanosti materialov in predstavlja nove priložnosti na različnih področjih sodobnih materialov, od strojništva, ki vključuje protetiko, avtomobilsko in letalsko industrijo; do gradbeništva, kot so skeleti hiš, fasadni paneli itd.

Izjemno je, da lahko odkritja interpretiramo z umetnostjo in tako prispevamo k iniciativi New European Bauhaus, ki si prizadeva za preoblikovanje družbe na trajnosten način z vrednotami, kot so nagnjenost do lepote, prijaznost do okolja in enake možnosti. Zato želimo z razstavo zaobjeti celoto, ki nikoli ni povsem razvidna, je pa za razumevanje znanstvenih in umetniških vsebin ključna, kajti v življenju samo stik s celoto celi.

– Dr. Mateja Golež, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Razstava plakatov ob Tednu otroka®, ki so jih na povabilo Zveza prijateljev mladine Slovenije - ZPMS ustvarili študentke in študenti 3. letnika smeri Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), se je 19. novembra 2024 preselila v Državni zbor. 

Prvotno je bila razstava oktobra na ogled v Cankarjevem domu, v sklopu promocije letošnjega Tedna otroka®: Otrok – nepopisan list. Idejne rešitve je na internem natečaju v študijskem letu 2023/24 pripravilo 11 dodiplomskih študentk in študentov 3. letnika na smeri Ilustracija UL ALUO. Avtor zmagovalne idejne rešitve je Matevž Bervar. Dela so nastala pod mentorstvom doc. mag. Marije Nabernik in doc. Damijana Stepančiča.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V torek, 5. novembra 2024, smo bili v Galeriji UL EF, priča novi otvoritvi razstave. ‘New dimension’ je umetnica Annmarie Saša Prah naslovila njen najnovejši opus, ki se, kot že naslov pove, popolnoma razlikuje od njenih dosedanjih.

Slike, ki z živimi barvami resnično poživijo galerijo, vabijo k sprehodu v novo dimenzijo čutenja, zaznavanja in interpretiranja. Abstraktna dela, ki vsakomur pustijo svoje doživetje, vas ne bodo pustila prazna in vas bodo povabila na sprehod v notranjost, vsakič, ko boste šli mimo njih. 

Annmarie Saša Prah, umetnica in učiteljica v šoli in svojih delavnicah, na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL EF) razstavlja že tretjič. Razstava bi se morala zgoditi pred tremi leti, v obdobju pandemije, a se na srečno ni. Tako smo bili na otvoritvi priča popolnoma novemu opusu, ki je nastajal zadnje leto in pol, in kjer se je za razliko od dosedanjih materialov in motivov, poslužila nove tehnike slikanja s spreji in akrili.

Abstraktna umetnost je umetnico očarala že v zgodnjih najstniških letih. “Enostavno nisem mogla slikat krajin, tihožitja, nekih objektov in sem najprej svoje slike skrivala. ‘Kaj si bodo mislili’, kot nek predsodek. Ampak dobro, da sem imela svojo mamo, ki je moja dela oboževala,” je razkrila Prahova, ko je opisovala, kako je abstraktna umetnost postala del njenega življenja. Tudi kasneje so jo spremljali odlični mentorji. Med njimi tudi Zmago Jeraj, slikar, grafik, fotograf, scenograf in knjižni oblikovalec, “ki je prav tako imel vložke abstraktnosti v svojih delih” je še dodala.

Pot jo je tako preko študija pedagogike vodila najprej do poučevanja v šoli, nato pa k izvajanju delavnic abstraktnega likovnega izražanja za otroke in odrasle, s katerimi Prahova z veseljem in toplino povabi na raziskovanje in izražanja čustev z barvami v svoj Slikarski brlog v Podutiku.

Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti, je odgovorila: “To je bil izliv emocij, sedaj sem pa malo prazna in dokler se mi ne nabere nove energije ne razmišljam o tem,” in z navdušenjem v očeh še pripomnila: “Imam pa nove ideje za delavnico slikanja v temi.”  

Vljudno vabljeni na sprehod skozi ‘New dimension’ v Galerijo UL EF, kjer bodo umetniška dela na ogled vse do začetka 2025.

– Danica Tajčman, UL EF

Trenutno sem absolventka smeri ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO). V mojih ilustracijah brez barv ne gre, čeprav ponavadi nosim črno. Od tehnik sta mi najljubši digitalna in akril, pasteli pa so takoj za njima. V prostem času se zadnja leta učim šivati, najraje uporabljam reciklirano blago. Moj najljubši projekt do zdaj je bilo ilustriranje knjige Ta Ladinina lisica – Nove pravljice iz Rezije, avtorice Catie Quaglie.

– Urša Volovšek, študentka UL ALUO