Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi

Rezultati

Število zadetkov: 85, stran 1 od 5

  • Ljudje in robo z računalniki v rokah

    Ob naraščajoči uporabi generativne umetne inteligence so Slovenci vse bolj zaskrbljeni

    Raziskava o uporabi generativne umetne inteligence (GenUI) med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji, ki so jo izvedli raziskovalci UL FDV kaže, da se ob hitrem širjenju uporabe tehnologije krepi tudi zaskrbljenost glede prihodnjega razvoja umetne inteligence (UI), njenega vpliva na delo in medosebne odnose ter vprašanj zasebnosti in nadzora.

  • UL MF

    UL MF vzpostavlja celovito raziskovalno infrastrukturo za genomiko

    Medicinska fakulteta UL (UL MF) bo vzpostavila celovito nacionalno raziskovalno infrastrukturo za genomiko, ki bo omogočila razvoj funkcijske genomike, podporo personalizirani medicini ter učinkovitejše odkrivanje in zdravljenje kompleksnih bolezni, vključno z rakom in redkimi bolezni.

  • Fotoaparati

    Nova slikovna metoda odpira nove možnosti za raziskovanje toka tekočin

    Raziskovalci iz Laboratorija za vodne in turbinske stroje, Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili nov sistem za vizualizacijo toka tekočin, ki s pomočjo 30 sinhroniziranih kamer omogoča opazovanje drobnih kavitacijskih mehurčkov, nastalih zaradi ultrazvoka, iz vseh smeri. Ugotovili so, da lahko običajno opazovanje z eno samo kamero spregleda pomembne podrobnosti obnašanja mehurčkov. Nova metoda odpira nove možnosti za boljše razumevanje kavitacije in izboljšanje tehnologij, ki temeljijo na pojavu kavitacije.

  • Kratčni stroj

    Inženirska rešitev za obnovo kraških travnikov

    V Laboratoriju za konstruiranje – LECAD Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili krtačni stroj Semenko P200PSJ, ki ga bodo v Parku Škocjanske jame uporabljali za pridobivanje avtohtonih semenskih mešanic in obnovo kraških travnikov. Stroj je prilagojen zahtevnim razmeram na Krasu, kjer zaraščanje vse bolj ogroža biotsko pestra travišča.

  • Podelitev nagrade

    Raziskovalci UL FRI prejeli mednarodno nagrado za sooblikovanje sistemov umetne inteligence za vizualno sledenje

    Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri sodelujejo tudi štirje raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI), je na evropski konferenci o računalniškem vidu (ECCV) na Švedskem prejela ugledno nagrado Marka Everinghama.

  • Dekle za računalnikom

    Ko se prihranjen čas prelije v novo delo

    Umetna inteligenca nam pomaga naloge opraviti hitreje. Toda prihranjeni čas pogosto zapolnimo z novim delom. Raziskave digitalne preobremenjenosti, delovne intenzivnosti in spanja, okrevanja ter človekove trajnosti odpirajo pomembno vprašanje: ali se obnavljamo tako hitro, kot porabljamo svojo energijo?

  • Teleskop VISTA

    Od Ljubljane do Čila: raziskovalci UL FMF v enem največjih astronomskih projektov današnjega časa

    Mednarodni astronomski projekt 4MOST je le nekaj mesecev po doseženi »prvi svetlobi« uspešno zaključil fazo preverjanja znanstvenega programa. V zgolj treh mesecih je posnel več kot milijon spektrov zvezd in galaksij ter potrdil svojo pripravljenost na sistematično raziskovanje južnega neba. Pomembno vlogo pri projektu imata tudi doc. dr. Gregor Traven in doc. dr. Janez Kos z Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

  • Raziskovalec v laboratoriju

    Ljubljana na evropskem zemljevidu proizvodnje medicinskih radioizotopov

    Evropske bolnišnice se redno soočajo s pomanjkanjem radioizotopov (oz. radionuklidov), ključnih za odkrivanje in zdravljenje raka. Projekt IFIGENEIA, pri katerem sodeluje Univerza v Ljubljani, pripravlja ekosistem za proizvodnjo radioizotopov z novimi tehnologijami, ki bi oskrbo približala bolnikom v regiji.

  • Zastave EU

    Razvoj jezikovnih modelov v vseh jezikih EU

    Univerza v Ljubljani sodeluje v evropskem projektu LLMs4EU (Large Language Models for the European Union), katerega cilj je razviti velike jezikovne modele za vse uradne jezike Evropske unije, tudi za jezike z manj digitalnimi viri, kot je slovenščina.

  • Jan Gimpelj med podelitvijo nagrad

    Jan Gimpelj osvojil 3. mesto na World Fuel Cell Conference 2026 na Japonskem

    Doktorski študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Jan Gimpelj je na tekmovanju 3-Minute Thesis, ki je potekalo v okviru World Fuel Cell Conference 2026 (WFCC 2026) v Fukuoki na Japonskem, osvojil 3. mesto v konkurenci 16 mladih raziskovalcev iz različnih držav.

  • Filip Todorovski

    Filip Todorovski prejemnik nagrade 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize

    Raziskovalec Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Filip Todorovski je prejel nagrado 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize, ki jo podeljuje International Society of Electrochemistry (ISE). Priznanje je prejel za znanstveni članek o vplivu kontaktnega tlaka na delovanje in življenjsko dobo visokotemperaturnih gorivnih celic, objavljen v reviji Electrochimica Acta.

  • Svit Komel

    Doc. dr. Svit Komel prvi slovenski prejemnik nagrade Bader

    Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete UL je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti za najboljše delo mladih raziskovalcev in raziskovalk s področja zgodovine znanosti. Nagrado je prejel za svojo doktorsko disertacijo Rule and measure: a history of juridical practices in the age of surveys.

  • Sistem VIDI

    Sistem VIDI omogoča precizno pršenje v vinogradih in sadovnjakih

    Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili VIDI, inovativno rešitev za precizno pršenje v vinogradih, sadovnjakih in drugih trajnih nasadih. Sistem z uporabo tehnologije LiDAR-jem v realnem času zaznava prisotnost, gostoto in obliko vegetacije, določi potreben odmerek ter temu prilagodi nanos posamezne šobe.

  • Projektna skupina povejmo.si

    Slovenščina dobila svoj veliki generativni jezikovni model GaMS

    Raziskovalci UL so razvili veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS, s katerim se slovenščina postavlja ob bok jezikom, za katere že obstajajo napredni odprtokodni modeli umetne inteligence. Dosežek predstavlja pomemben korak k večji tehnološki suverenosti Slovenije, saj omogoča razvoj in uporabo umetne inteligence, prilagojene slovenskemu jeziku, kulturi in potrebam uporabnikov.

  • Energetsko vozlišče

    Zeleni vodik kot temelj energetske neodvisnosti vojaških baz

    Slovenske vojaške baze bi lahko v prihodnje energijo proizvajale same. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili metodologijo, ki z uporabo obnovljivih virov energije in zelenega vodika omogoča večdnevno energetsko avtonomijo ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. Njeno uporabnost so demonstrirali na primeru energetske prenove vojašnice v Kranju.

  • Omrežje za kvantno izmenjavo ključa

    Prvo slovensko omrežje za kvantno izmenjavo ključa na osnovi prepletenih fotonov

    Člani projekta SiQUID so zgradili prvo slovensko kvantno komunikacijsko omrežje ter razvili prvi industrijski kvantni enkriptor. Dosežki predstavljajo pomemben korak k prihodnjemu kvantnemu internetu, saj bodo kvantne tehnologije v prihodnjih desetletjih pomembno vplivale na varnost komunikacij, računalništvo in merilne tehnologije.

  • img_viewer_87.png

    Roji robotov se učijo sporazumevati: nova metoda omogoča sodelovanje več kot sto avtonomnih robotov

    Roji robotov lahko učinkoviteje delujejo v skladiščih, iščejo preživele po naravnih nesrečah ali skupaj nadzirajo obsežna območja, a le, če znajo učinkovito komunicirati. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili novo metodo strojnega učenja, ki omogoča usklajeno sodelovanje več kot sto robotov. Metoda postavlja temelje za zanesljivejše in bolj razširljive sisteme avtonomnih mobilnih robotov v industriji in storitvenih dejavnostih.

  • UL FS 2 (SADAR + VUGA d.o.o.)

    Univerza v Ljubljani prejela zlati predcertifikat DGNB za novogradnjo Fakultete za strojništvo UL

    Projekt novogradnje Univerze v Ljubljani Fakultete za strojništvo (UL FS) je prejel zlati predcertifikat DGNB – enega najzahtevnejših in mednarodno najbolj priznanih certifikatov na področju trajnostne gradnje. Pridobitev predcertifikata potrjuje visoke standarde trajnostnega načrtovanja, energetske učinkovitosti ter odgovornega ravnanja z viri, ki so vključeni v razvoj nove stavbe UL FS.

  • marko anderluh desktop.png

    Razvoj bolj učinkovite in trajnostne e-mobilnosti

    Fakulteta za strojništvo UL bo vodila prebojni raziskovalno-razvojni projekt NEO-TWIN: Naslednja generacija metod, orodij in produktov za inovativno diagnostiko in prognostiko električnih vozil na osnovi digitalnih dvojčkov. Z njim želijo izboljšati diagnostiko baterij in drugih komponent e-vozil, jim podaljšati življenjsko dobo, s tem pa prispevati k še bolj učinkoviti in trajnostni e-mobilnosti.

  • Vesolje

    Slovenski astronom z UL FMF Gregor Rihtaršič prejel prestižno štipendijo ESA

    Gregor Rihtaršič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je prejel raziskovalno štipendijo Evropske vesoljske agencije (ESA), ki sodi med najbolj konkurenčne raziskovalne programe na področju astrofizike v Evropi. Njegov uspeh predstavlja pomembno priznanje tako za njegovo raziskovalno delo kot tudi za slovensko astrofiziko.