Novice
Prilagodite izpis
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Srečanje strokovnjakov za R&I podporo 21 javnih raziskovalnih organizacij iz vse Slovenije
V torek, 13. junija 2023, je Univerza v Ljubljani kot vodilni partner konzorcija KRPAN organizirala Srečanje projektnih konzorcijev izbranih na Javnem razpisu »Aktivnosti krepitve projektnih pisarn JRO« v okviru NOO z izmenjavo dobrih praks. Srečanja so se udeležili predstavniki 21 javnih raziskovalnih organizacij iz vse Slovenije, kar predstavlja izjemno priložnost za povezovanje strokovnjakov s področja podpore raziskovalnemu delu na nacionalni ravni.
-
Slovenski raziskovalci s projektom SIQUID do varne kvantne komunikacije na velike razdalje
Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so 16. junija 2023 predstavili projekt SiQUID, ki bo s pomočjo kvantno prepletenih fotonov omogočil varno komunikacijo med več vladnimi vozlišči v Sloveniji in vzpostavitev raziskovalnega testnega kvantnega omrežja med raziskovalnimi ustanovami.
-
Promocija doktoric in doktorjev znanosti ter podelitev nagrad za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani
Ljubljana, 9. junij 2023 – Pred Univerzo v Ljubljani na Kongresnem trgu je letos vnovič potekala javna promocija 291 doktoric in doktorjev znanosti in podelitev 8 priznanj za pomembna umetniška dela. Dogodek je potekal v dveh skupinah, in sicer ob 10.30 in 19.30. Slovesnosti so se udeležili dekanje in dekani oziroma prodekanje in prodekani članic Univerze v Ljubljani, mentorice in mentorji ter svojci in prijatelji prejemnic in prejemnikov.
-
UL sklenila sodelovanje z inkubatorjem CEBINA in podjetjem Evotec za nadaljnji razvoj inovacij do trga
Cilj tega partnerstva je vzpostaviti mostove med raziskovalnimi institucijami in industrijo ter izkoristiti skupno znanje in izkušnje za razvoj inovativnih izdelkov, ki bodo prinesli koristi na trgu.
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
Zlato priznanje za najboljšo inovacijo na Gorenjskem – QC Alloys!
Gospodarska zbornica Slovenije je na podelitvi za najboljše inovacije gorenjske regije, kot zlate nagrajence razglasila tudi inovacijo ekipe UL NTF iz Oddelka za materiale in metalurgijo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Prof. dr. Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo
Akad. Slavko Splichal je prejemnik letošnje “Nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo” za knjigo Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion (Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj), ki je lani izšla pri založbi Anthem Press v Londonu in New Yorku.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Primer dobre prakse – iz laboratorija do podjetja mPOR
Vljudno vabljeni na dogodek, ki ga organiziramo v sodelovanju z LUI in Fakulteto za elektrotehniko UL.
-
Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu
Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.
-
VIDEO: Uspeh raziskovalk Biotehniške fakultete in njihove inovacije na področju piščančjih probiotikov
Pisarna za prenos znanja UL je v sklopu Svetovnega dneva intelektualne lastnine skupaj z raziskovalkami UL BF in spin-out podjetja Elogium posnela promocijski video.
-
Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki
FitBack - interaktivna, večjezična in brezplačna spletna aplikacija za vrednotenje telesne zmogljivosti lahko korenito pripomore k pokoronskemu okrevanju otrok in mladostnikov v Evropi in po svetu.
Evropa se sooča z vrsto izzivov, za katere še nimamo učinkovitih rešitev. Pri iskanju le-teh pa tudi vse (pre)pogosto nastopa zgolj kot gasilec, namesto da bi se odzvala pravočasno in na pravi način. Za to pa predvsem potrebujemo dovolj energije in zmogljivosti. Še posebej generacije, ki prihajajo in se bodo z izzivi ukvarjale v prihodnosti. Na tej točki bi moralo evropske politične odločevalce močno skrbeti. Dejstvo je namreč, da se mladi za spodbujanje zdravega telesnega, kognitivnega in duševnega razvoja že nekaj časa ne gibajo dovolj. Posledično upada tudi njihova telesna zmogljivost, ki je dober kazalnik splošnega zdravja ter njihovih miselnih zmožnosti. In pandemija COVID-19 je razmere le še poslabšala. -
Nova metoda zdravljenja srčne mišice z elektroporacijo
Slovenski znanstveniki so bistveno pripomogli k razvoju zdravljenja srčne aritmije z uporabo elektroporacije. Gre za postopek ablacije srčne mišice z visokonapetostnimi električnimi pulzi, pri katerem raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorja Damijana Miklavčiča sodelujejo z ameriškim podjetjem Medtronic, ki je eno od vodilnih podjetij za medicinsko opremo na svetu. Rezultate klinične študije je v začetku marca predstavil dr. Atul Verma, vodja klinične raziskave s kanadske Univerze McGill, Montreal, na kongresu American College of Cardiology v New Orleansu, ZDA.
-
Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje krožnih bio-osnovanih rešitev manjšega obsega na podeželju. Izr. prof. dr. Luka Juvančič, vodja projekta na Biotehniški fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: »Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših podeželskih skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).« Opozoril je, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.
-
Udarno na področju meroslovja tlaka
Točne meritve časovno spreminjajočega tlaka so pomembe za številne industrijske sektorje. Najstrožje zahteve po točnem merjenju visokofrekvenčnega tlaka prihajajo iz avtomobilske, vesoljske in balistične industrije, kjer je potrebno točno meriti tlak s frekvencami vse do nekaj sto kHz. Da bi lahko zagotavljali dinamične kalibracije merilnikov tlaka v zahtevanem frekvenčnem območju ter s tem omogočili točna merjenja v najbolj zahtevnih industrijskih panogah, številni nacionalni meroslovni inštituti po svetu razvijajo primarni dinamični merilni etalon za tlak na osnovi udarne cevi. V udarni cevi je kalibrirani merilnik tlaka namreč lahko vzbujen s skoraj idealno tlačno skočno spremembo, ki jo generira odboj udarnega vala od končne stene udarne cevi. Tako ekstremno hiter odboj udarnega vala pa poleg generiranja visokofrekvenčnega tlaka neizogibno generira tudi neželene mehanske vibracije, ki vzbudijo lažne signale merilnika tlaka, ki se ga kalibrira.
-
Prof. Dr. Mirjam Mencej pridobila prestižni ERC projekt za uveljavljene raziskovalce
Prof. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) je pridobila projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant), in sicer za projekt The roles of the agency of the dead in the lives of individuals in contemporary society / Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (akronim: DEAGENCY). Skoraj dva milijona evrov vreden projekt bo trajal pet let, izvajati ga bodo začeli 1. septembra 2023.
