Novice
Prilagodite izpis
-
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija. -
Brezstična identifikacija dušenja nihanja struktur
Lahke konstrukcije, kot so vetrne turbine in letala, so med delovanjem izpostavljene velikim dinamičnim obremenitvam. Zaradi takšnih obratovalnih pogojev in svoje majhne mase vibrirajo. To je primerljivo z glasbili, ki zaradi induciranih vibracij proizvajajo zvoke.
-
Medicinske maske za enkratno uporabo predstavljajo novo potencialno breme za kopensko okolje
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.
-
-
Melanomski antigeni na križišču med reprodukcijo, razvojem in rakom, dr. Klementina Fon Tacer
Klementina Fon Tacer je docentka na Texas Tech University School of Veterinary Medicine. Ukvarja se z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Organizmi se morajo namreč neprestano prilagajati na vedno spreminjajoče se okolje. V raziskovalni skupini dr. Fon Tacer želijo raziskati, kako se celice prilagodijo na stres, katere poti so pri tem udeležene in kako so uravnavane, predvsem s tumorskimi antigeni, in nenazadnje, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, ko so rak in razvojne motnje. Za reševanje teh vprašanj njena skupina uporablja multidisciplinarni pristop, ki združuje tehnike klasične molekularne biologije in biokemije z najnovejšimi tehnologijami, kot sta sekveniranje na ravni celic in tehnologija urejanja genoma CRISPR. Raziskovalna vprašanja pa naslovijo s t.i. primerjalnim pristopom, kajti zanimajo jih tako podobnosti kot razlike med različnimi sesalskimi vrstami, da bi prispevali k izboljšanju zdravja tako ljudi kot živali.
-
Fiziološka sinhronizacija kot ocena medosebne povezanosti, prof. Vesna Novak
Vesna Novak je izredna profesorica elektrotehnike in računalništva na Univerzi v Cincinnatiju. Leta 2011 je doktorirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani. Od 2012 do 2014 je bila podoktorska raziskovalka na univerzi ETH Zurich v Švici, od 2014 do 2021 pa docentka in izredna profesorica na Univerzi v Wyomingu, ZDA. Njen laboratorij se ukvarja z eksoskeleti, rehabilitacijsko robotiko, navidezno resničnostjo in psihofiziologijo.
-
Strukturna biologija prirojenih imunskih odzivov, prof. Boštjan Kobe
Boštjan Kobe je profesor strukturne biologije in Australian Laureate Fellow v School of Chemistry and Molecular Biosciences, University of Queensland, Brisbane, Avstralija. Diplomiral je iz kemije na Univerzi v Ljubljani leta 1989, in doktoriral na University of Texas Southwestern Medical Center v Dallasu, ZDA leta 1994. Njegov laboratorij uporablja metode strukturne biologije (predvsem kristalografijo in elektronsko mikroskopijo) za razumevanje mehanizmov delovanja proteinov s funkcijami v procesih infekcije in imunskega sistema. Podelili so mu Minister's Prize for Achievement in Life Sciences leta 2001. Leta 2018 je postal tudi član Avstralske akademije znanosti, leta 2020 pa je prejel priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije. Objavil je več kot 270 člankov, tudi v Nature in Science.
-
Vloga prekrivalnih dvojnih zvezd v sodobni astrofiziki, prof. Andrej Prša
Prekrivalne dvojne zvezde štejejo za enega najpomembnejših laboratorijev zvezdne astrofizike. Opazovanje časovne odvisnosti svetlobe in dinamičnih lastnosti dvozvezdij nam namreč omogoča izmeriti osnovne lastnosti zvezd v dvozvezdju: njihovih mas, polmerov, temperatur in izsevov. Rezultati preiskav dvojnih zvezd služijo za umeritev celotne astrofizike - od zvezd v naši galaksiji do ocen mase celotnega barionskega vesolja. V predavanju se je prof. Prša posebej osredotočil na rezultate Nasinega satelita TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), ki pri svojem lovu na planete izven našega osončja ujame tudi vse svetle prekrivalne dvojnice.
-
-
Klimatske spremembe, prof. dr. Martin Čopič
Na predstavitvi je prof. dr. Martin Čopič predstavil, kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe, kaj lahko po različnih scenarijih pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj je treba storiti na globalni in lokalni ravni, da bo povišanje povprečne globalne temperature ostalo na znosni ravni.
-
Zakaj je antisnov tako redka?, Dr. Jure Zupan
Dr. Jure Zupan, član Svetovne mreže Univerze v Ljubljani in docent na Univerzi Cincinnati, je v okviru predstavitve predstavil problem, ki ga fizikom še ni uspelo razjasniti.
-
Kako zaustaviti (prihajajočo) epidemijo srčnega popuščanja?, Dr. Simon Sedej
Dr. Simon Sedej, predstavnik Sveta Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) in izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu, je pred kratkim v reviji Science Translational Medicine objavil članek o pomembnem znanstvenem dosežku, da naravna sestavina nikotinamid ščiti pred tovrstno obliko srčnega popuščanja.
-
-
