April 2026

Med 26. marcem in 2. aprilom 2026 je bila v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) procesualna razstava študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL (UL ALUO) in Filozofske fakultete UL (UL FF), združenih v Kolektiv Arhiv, z naslovom Nine to Five. 

Nine to Five je bil vmesni korak v širšem projektu Kolektiv Arhiv, ki se je tokrat poglabljal v odtujeno, a hkrati prepoznavno vizualno in prostorsko manifestacijo sistema materialne in energetske proizvodnje. Člani kolektiva so se zadnje mesece gibali po obronkih slovenske industrijske infrastrukture, od energetskih in logističnih vozlišč do območij težke proizvodnje. Na terenu so sklepali vezi, bili večkrat prezrti ali prijazno zavrnjeni, tu in tam pa presenetljivo toplo sprejeti in so lahko zašli za pročelje industrije. Nato so svoje izkušnje postopoma zgoščevali v pripoved; med razstavnim tednom v MGBS so zdržema ustvarjali v razstavnem prostoru, od odprtja do zaprtja galerije. 

Delo kolektiva je slonelo na predpostavki, da je prihodnost popolnoma odprta. Njihova razstava se je razvijala v javnem prostoru. Material, ki se je med tednom kopičil v galeriji, je manifestacija izkušnje umetnikov, ki ne bo imela zaključka. Projekt se namreč ni končal po koncu razstave, ga je pa temeljno preoblikovala. Vsak večer, uro pred zaprtjem galerije, so dnevno delo zaokrožili liminalni utrinki ‒ spremljevalni performansi, predavanja, pogovori in umetnostne forme ‒, ki sooblikujejo projekt. Ob zaprtju pa je izšel tudi (v istem tednu zasnovan in izdelan) katalog razstave. 

Sodelujoče študentke in študenti: 
UL ALUO: Eva Anzeljc, Rene Ketiš, Ana Rogač, Jernej Strmšek, Tim Topić 
UL FF: Lan Rahne 

Vodja projekta: Tim Topić (UL ALUO) 
Mentor: izr. prof. dr. Tomo Stanič (UL ALUO) 
Kuratorka MGBS: Ema Kobal 
Produkcija: Univerza v Ljubljani

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V aprilu je izšla nova znanstvena monografija UL ALUO z naslovom Umetnost in trajnost: Trajnostne dimenzije likovne ustvarjalnosti in ohranjanja likovne dediščine. Uredil jo je izr. prof. dr. Blaž Šeme, avtorji osmih poglavij pa v širokem loku obravnavajo trajnost v umetnosti in kulturni dediščini. 

Zmanjševanje kakovosti in razvrednotenje življenjskega okolja zaradi človeškega delovanja na lokalni in globalni ravni silita k razmislekom o vzrokih nastajanja škodljivih sprememb v naravnem in družbenem okolju ter načinih reševanja posledic takšnega netrajnostnega delovanja, kar usmerja k ozaveščanju in iskanju bolj trajnostnih pristopov. Kot trajnostne se pri tem razumejo dejavnosti, ki jih je mogoče dolgoročno izvajati brez izčrpavanja virov ali povzročanja škode okolju, družbi ali gospodarstvu.

V knjigi prispevki raziskovalcev, znanstvenikov in umetnikov osvetljujejo trajnostno tematiko z več zornih kotov na širšem področju likovne ustvarjalnosti, od slikarstva, kiparstva, grafičnega in tekstilnega oblikovanja do scenografije in konservatorstva-restavratorstva.

Skladno z idejami globinske ekologije nekateri avtorji spodbujajo k poglobljenemu razmisleku, kako se oblikujejo zavest in občutenja, ki vodijo k večji skrbi in bolj odgovornemu ravnanju v umetniškem ustvarjanju, drugi raziskujejo načine do narave in ljudi bolj sočutnega in s tem bolj trajnostnega kulturnovarstvenega in umetniškega delovanja ter estetskega predstavljanja trajnostne problematike. Poleg skrbstvene etike sta v knjigi pogosto izpostavljeni tudi temi interdisciplinarnega povezovanja in družbene participacije v umetniškem ustvarjanju kot dve pomembni sestavini družbeno trajnostnega delovanja. Nekatere prispevke združuje spoznanje, da je recikliranje oziroma prilagodljiva ponovna uporaba naravnih virov ter rabljenih ali zavrženih objektov, materialov in orodij lahko eden od običajnejših odrazov sonaravnega pristopa v likovnoumetniških in kulturnovarstvenih praksah, ki poleg skrbi za naravno okolje sledijo zamislim ekonomije ravnovesnega stanja in odrasti. 

Po mnenju recenzenta dr. Matija Strliča »gre za edinstveno monografijo v slovenski znanstveni literaturi, ki bo osnova za nadaljnje raziskave in bo brez dvoma postala ključno študijsko gradivo«. 

Prosto dostopna e-izdaja je na voljo na spletni strani UL ALUO, tiskano izdajo pa lahko kupite v spletni knjigarni Založbe UL.

Avtorice in avtorji: Uršula Berlot Pompe, Kaja Kraner, Petja Grafenauer, Nataša Ivanović, Klavdija Koren, Ana Kocjančič, Blaž Šeme, Petra Černe Oven, Marija Jenko, Žiga Šmit 

Založila: Založba Univerze v Ljubljani, zanjo rektor Gregor Majdič 

Izdala: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, zanjo: Barbara Predan, dekanja 

Recenzenta: dr. Matija Strlič, dr. Žiga Šmit 

Znanstvena monografija se financira s sredstvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), in sicer v okviru raziskovalnega projekta J7-464 Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo – HEI-Transform, in sredstvi dejavnosti Institucionalnega stebra financiranja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. 

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Mala galerija Banke Slovenije se je odprla razstavo študentk in študentov smeri Slikarstvo UL ALUO z naslovom Offline, ki je na ogled še do 7. maja. 

Razstava ponuja vpogled v aktualno produkcijo študentk in študentov slikarstva. Predstavljena dela razkrivajo raznolikost slikarskih pristopov in tematskih poudarkov, ki nastajajo znotraj študijskega okolja, hkrati pa odražajo širši kontekst časa, v katerem ta generacija ustvarja. Naslov Offline nakazuje odmik od neprekinjenega toka informacij in podob, ki zaznamujejo sodobno digitalno okolje. V času, ko podobe nastajajo, krožijo in izginjajo z izjemno hitrostjo, slika kot fizični objekt ohranja drugačen ritem. Nastaja počasi, skozi ponavljajoče se odločitve, popravke, poteze in premisleke. Slike ne utripajo, ne drsijo mimo pogleda in ne tekmujejo za pozornost; zahtevajo čas in pozornost. 

Mlade umetnice in umetniki danes oblikujejo svoj izraz v obdobju izrazitih družbenih in političnih premikov. V zadnjih letih so njihovo izkušnjo zaznamovale številne vojne, vse bolj očitna okoljska vprašanja in negotove družbene razmere. Takšne okoliščine se v umetniških delih ne kažejo nujno kot neposredni komentarji ali jasne izjave, temveč pogosto kot subtilnejša občutja nestabilnosti, dvoma ali introspekcije, ki se prevajajo v vizualni jezik. 

Razstava predstavlja prostor pluralnosti pogledov. Dela skupaj ustvarjajo fragmentiran, a živ portret generacije, ki skozi umetniško prakso preizprašuje lastno pozicijo in možnosti izraza v svetu, preplavljenem s podobami, informacijami in nenehnim pospeševanjem časa. 

Sodelujoče študentke in študenti: 
Eva Anzeljc, Ana Božič, Maša Črešnik, Emili Jenko, Maks Jeriha, Žiga Kelenc, Anja Kočar, Zoja Marčec, Matic Moškon, Kalina Naskovski Perne, Bojan Pejović, Klara Polajnar, Kaja Podgoršek, Milan Radomirović, Tara Rubinić, Sara Stevanović, Ajš Mak Vičar, Nejc Zorenč, Matej Zupan, Ana Žele, Eva Žgajnar, Kristian Župan 

Mentorja: prof. mmag. Ksenija Čerče in doc. mag. Uroš Potočnik 
Somentorja: prof. mag. Žiga Kariž in doc. mag. Mitja Ficko 
Kuratorka MGBS: Ema Kobal 
Produkcija: Univerza v Ljubljani 

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V Avditoriju Moderne galerije smo 9. aprila 2026 podelili nagrade Riharda Jakopiča, najvišje priznanje na področju likovne in vizualne umetnosti. Nagrado za življenjsko delo Riharda Jakopiča 2026 je prejel akademski slikar Sandi Červek, nagrado Riharda Jakopiča 2026 umetnik Vadim Fiškin, priznanje Riharda Jakopiča 2026 pa Helena Tahir, vizualna umetnica in asistentka na UL ALUO.

Odbor za podelitev nagrade Riharda Jakopiča je sestavljen iz predstavnikov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), Moderne galerije (MG+MSUM), Slovenskega društva likovnih kritikov (SDLK) in UL ALUO. 

Na letošnji slavnostni podelitvi sta na začetku navzoče pozdravila mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU, in dr. Martina Vovk, direktorica MG+. Slavnostna govornica na podelitvi pa je bila ministrica za kulturo Republike Slovenije, dr. Asta Vrečko. Program je povezovala Tina Vrbnjak. 

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na letošnjem Slovenskem tednu nakita je nagrado za najboljšo slovensko oblikovalko prejela Arijana Gadžijev, sodelavka in docentka na Naravoslovnotehniški fakulteti UL (UL NTF). Žirija je ob njeni kolekciji Ni vse zlato … zapisala, da je avtorica prepričala s premišljenim in duhovitim preizpraševanjem vrednosti, luksuza in videza v sodobni družbi. S kompletom »zlate« in »srebrne« ogrlice, ki odsevata blišč, a hkrati problematizirata njegov pomen, se navezuje na pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti, ki je v današnjem svetu samovšečnega hlepenja po všečkih še posebej aktualen.

Z digitalnim potiskom tekstila, ustvarjenim iz fotografije izotermične rešilne folije – materiala z močno simbolno vrednostjo, katerega primarni namen je reševanje življenj –, ustvari delo, ki na prvi pogled deluje razkošno, a hkrati razkriva napetost med zunanjim bliščem in resnično vrednostjo ter ponuja subtilno igro med »plemenitostjo« poceni materiala in njegovo vizualno privlačnostjo. Posebej prepričljiva je avtoričina sposobnost, da predmet, namenjen zaščiti, preoblikuje v izrazit sodoben kos nakita, pri čemer izstopa tudi izvirna modularnost kolekcije, ki omogoča različne načine nošenja in postavitve ter jo umešča med nakit, objekt in instalacijo. Kolekcija je bila predstavljena na Slovenskem tednu nakita 2026 v Centru Rog, nagrado pa je 17. aprila 2026 v Grand Plaza Hotelu v Ljubljani zaradi avtoričine službene odsotnosti prevzela oblikovalka Dalija Sega.

– asist. Kristi Komel, UL NTF

Akademski pevski zbor (APZ) Tone Tomšič Univerze v Ljubljani se je v soboto, 18. aprila, v Mariboru potegoval za zmago Velike zborovske nagrade Evrope. Njegov obsežen repertoar je vseboval tako slovenske kot tuje pesmi, z izvirno interpretacijo in atraktivno koreografijo. Nagrado je naposled prejel Zbor sv. Nikolaja Litija, tako da so pevci APZ Tone Tomšič UL ponosni, da se je zmaga vrnila v Slovenijo. Tekmovali so tudi zborovski sestavi Sibi Consoni iz Italije, Delaware Choral Scholas iz Združenih držav Amerike in Gratia Choir iz Indonezije.

Velika zborovska nagrada Evrope je najprestižnejše tekmovanje za amaterske zbore na svetu. Vsako leto potekajo predizbori za uvrstitev na finale po šestih lokacijah v Evropi: Arezzo (Italija), Debrecen (Madžarska), Jūrmala (Latvija), Maribor (Slovenija), Tolosa (Baskija, Španija) in Varna (Bolgarija). APZ Tone Tomšič je svojo vstopnico za finale prejel z zmago na predizboru International Baltic Sea Choir Competition, ki je septembra 2025 potekalo v Jūrmali.

APZ Tone Tomšič, ki združuje študentke in študente Univerze v Ljubljani, letos obeležuje stoto obletnico delovanja, ki jo pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar praznuje s posebno turnejo po Sloveniji: Bilo je nekoč … Osrednja proslava, imenovana Od korenin do neba, bo potekala 3. oktobra 2026, ob Cankarjevem domu. Vstopnice bodo kmalu naprodaj. Vljudno vabljeni!

– Lara Žohar, APZ Tone Tomšič

Po slovenski izdaji, ki je v letu 2023 pospremila istoimensko razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), je izšel še angleški prevod znanstvene monografije WHY IS A VASE LIKE A HOUSE? From Systems to Fantasy With the Designer Janja Lap, celovitega vpogleda v življenje in delo Janje Lap, ene ključnih pionirk slovenskega oblikovanja.

Znanstvena monografija o slovenski arhitektki in oblikovalki Janji Lap je prelomnega pomena za slovensko umetnostno in arhitekturno zgodovino: gre namreč za prvo monografsko poglobljeno znanstveno študijo o slovenski ustvarjalki na področju arhitekture in oblikovanja. Zakaj sta avtorici Špela Šubic (MAO) in izr. prof. dr. Barbara Predan (UL ALUO) izbrali prav to ustvarjalko, ni naključje, saj sodi ne le med prve povojne pionirke slovenske arhitekture, ki so s svojimi raziskavami in projekti ključno prispevale k oblikovanju in načrtovanju novih celostnih stanovanjskih sosesk, temveč zaradi vpeljave povsem nove znanstvene metodologije – raziskovanja in razvijanja novih sistemskih pristopov k prepoznanim problemom – sodi tudi med ključne pionirje oblikovanja na Slovenskem. S svojimi raziskavami v šestdesetih letih 20. stoletja je Janja Lap za vsaj trideset let prehitela slovenske oblikovalce na področju storitvenega in okolju prijaznega ter trajnostno naravnanega krožnega oblikovanja, ki danes v svetu sodijo med glavne vidike sodobnega življenja v družbi.

Prosto dostopna e-izdaja je na voljo na spletni strani UL ALUO. Tiskana izdaja pa je naprodaj v Knjigarni MAO in spletni trgovini MAO.

Avtorici: Barbara Predan, Špela Šubic

Založila: Založba Univerze v Ljubljani, zanjo rektor Gregor Majdič

Sozaložniki: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, zanj direktorica Maja Vardjan;  Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, zanjo dekanja Barbara Predan; Društvo Pekinpah, zanj predsednik Žiga Predan

Recenzentke: dr. Irena Lazar, dr. Helena Seražin in Barbara Vodopivec

Strokovna sodelavka za področje arhitekture: Maja Vardjan

Izid knjige sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Znanstvena monografija je rezultat raziskovalnega projekta P5-0452 Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), in projekta, financiranega iz Institucionalnega stebra financiranja dejavnosti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V Osrednjem atriju ljubljanske Mestne hiše se je 15. aprila 2026 odprla dobrodelna razstava Unicefovih punčk iz cunj, ki jo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana že vrsto let organizira Unicef Slovenija. Postavitev razstave je delo študentov UL ALUO. 

Kreativno zasnovo in izvedbo postavitve razstave sta letos pripravila dodiplomska študenta smeri Industrijsko oblikovanje Sara Bauer in Jaka Rojc pod mentorstvom izr. prof. Roka Kuharja. 

Punčke iz cunj so eden najbolj priljubljenih dobrodelnih projektov v Sloveniji – darovalci so doslej omogočili cepljenje že več kot 22.500 otrokom v državah v razvoju. Obiskovalci bodo na razstavi lahko občudovali več kot 300 unikatnih, ročno izdelanih punčk iz cunj, ki so jih z veliko predanostjo ustvarile Unicefove prostovoljke iz vse Slovenije, ter med njimi izbrali svojo. Z donacijo 30 evrov se zagotovi cepivo za enega otroka proti osmim otroškim nalezljivim boleznim. Vsaka punčka torej simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Punčkam so se tokrat pridružili tudi fantki iz cunj, ki so nastajali v spomin na pomembni obletnici slovenskih književnikov Ivana Cankarja in Srečka Kosovela. 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste že na odprtju z donacijami pomagali najranljivejšim otrokom. 

Svojo punčko ali fantka iz cunj posvojite na UNICEF-ovi spletni strani.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V Stari železarni – Štauhariji na Ravnah na Koroškem se je 7. aprila 2026 odprla razstava Intra-strukture, ki povezuje dela študentk in študentov fotografije UL ALUO ter arhitekture Fakultete za arhitekturo (UL FA). Projekt je nastal kot skupno raziskovanje Raven skozi vprašanja javnega prostora, infrastrukture, industrijske dediščine in spekulativnih vizij prihodnosti kraja.

Med delavnico na terenu so udeleženci spoznavali topografijo mesta in vplive narave, kulture in industrije na življenje prebivalcev, nato pa razvili individualne in skupinske projekte. Razstava sopostavlja dva različna pogleda na prostor: fotografskega, ki izhaja iz ravni človekove izkušnje in se osredotoča na partikularno, tj. na fragmente, prostorske specifike in osebne odzive opazovalca, ter arhitekturnega, ki prostor obravnava celostno, skozi vzorce rabe, razvojne logike in prostorske scenarije. Na ogled so fotografski odzivi in refleksije prostora ter arhitekturni predlogi razvoja območja v bližnji in daljni prihodnosti.

Skupna predstavitev odpira dialog med umetniškim raziskovanjem, arhitekturnim načrtovanjem in razmislekom o lokalni skupnosti – mestu, ki ga je zgodovina jeklarstva zaznamovala tako rekoč v vsakem detajlu javnega in zasebnega prostora.

Sodelujejo:

Študenti_ke UL ALUO: Oskar Filip Aksentijevič, Staš Gregorič, Nika Jurkovič, Kaja Kern, Veronika Saša Kržičnik, Una Milovac, Ana Samarin, Ana Zavolovšek, Miha Rauch, Maj Perko

Študenti_ke UL FA: Bjarte Batevik, Ana Castro Munoz, Gaja Frece, Sol Garcia, Vitan Maj Hribar, Anastasija Jelić, Vid Jesenko, Daša Letnar, Maruša Marošek, Anja Mencinger, Maša Mesojedec, Manca Mikelj, Anastasija Milevska, Lana Mitić, Živa Mlakar, Ema Mrzelj, Sava Nikolić, Hana Obrez, Nuša Orešnik, Svit Jan Ostan, Ivana Otašević, Krištof Ovsenik, Manca Pavšič, Lena Pekošak, Leona Perišić, Ana Maria Perković, Arne Nik Perpar, Hana Peterka, Valeria Puž, Žiga Regally, Ivana Spasojević, Nika Zavodnik, Ema Zevnik

Mentorji UL ALUO: doc. Jošt Franko, doc. Emina Djukić, izr. prof. Peter Koštrun, izr. prof. Peter Rauch

Mentorji UL FA: asist. Mina Hiršman, teh. sod. Sara Bogičević, prof. mag. Anja Planišček

Projekt sta finančno podprla Sklad dolina:dialoga in Zavod Odriv, izveden pa je bil v sodelovanju z Raum AU, Galerijo Ravne (KGLU Slovenj Gradec), SIJ Metal Ravne, Muzejem Ravne na Koroškem, ZKŠTM, Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Zavodom Odriv

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V prostorih Galerije Kocka, v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je 30. marca 2026 odprla razstava del študentk unikatnega oblikovanja UL ALUO z naslovom O krhkosti: Minljivost pogleda / Trajnost biti. 

Galerija Kocka je v sodelovanju s prof. mag. Tanjo Pak ter dodiplomskimi študentkami 2. in 3. letnika smeri Unikatno oblikovanje, usmeritve steklo, pripravila skupinski projekt prostorske postavitve, v katerem so študentke skozi svoja avtorska dela izrazile individualne odzive na tematski okvir O krhkosti: Minljivost pogleda / Trajnost biti. Projekt je izhajal iz poglobljenega raziskovanja izraznih in sporočilnih potencialov stekla kot materiala, pri čemer so preizpraševale njegove formalne, simbolne in konceptualne razsežnosti v sodobnem umetniškem kontekstu. 

Mentorica Tanja Pak je ob tem povedala: »Ustvarjalke in ustvarjalce povezuje strast do odkrivanja, potapljanja v druge svetove, nenehno vznemirjenje lebdenja med znanim in neznanim, med resničnostjo in poetiko. Z ustvarjenimi  deli nam pripovedujejo svoje zgodbe, izražajo občutenja in vzbujajo v nas odzive in razmišljanja ter nas s tem nevede spreminjajo …« 

Avtorice: Hana Renko, Luna Humar, Neli Colnar, Tajša Kunstek, Brina Režek, Maja Logar, Maja Miklavc 

Razstava je na ogled do 26. aprila 2026. 

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Študentska razstava UL NTF eksperimentalnega nakita v keramiki in 3D-tisku v okviru  Slovenskega tedna nakita 2026 predstavlja dela inovativnega oblikovanja več generacij študentov magistrskega programa na področju unikatnega nakita z uporabo dveh zelo različnih materialov – keramike in 3D tiskane zlitine kobalt-krom s pomočjo ročnih in digitalnih tehnologij. 

Na podlagi oblikovne zasnove kolekcije nakita, pri kateri so uporabljali tudi tehnologijo umetne inteligence, je bilo treba narediti model s pomočjo 3D-modeliranja v programu Blender. Sledilo je preoblikovanje modela v kalup za odlivanje v keramiki ali za neposreden 3D-tisk v kovini. Z dodatnimi poobdelavami v Labu za keramiko in Labu za nakit Centra Rog je nastal eksperimentalen in obenem funkcionalen nakit – predvsem uhani, prstani, broške, zapestnice, ogrlice in ovratnice. 

Tako študentje s pomočjo kombinacije tradicionalnih ročnih in naprednih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, 3D-modeliranje in 3D-tisk, rešujejo izzive sodobnega oblikovanja za inovativne, unikatne in maloserijske kolekcije nakita. 

Razstava je nastala v sodelovanju UL NTF s Centrom Rog in podjetjem NPPower d. o. o. iz Maribora, ki je natisnilo kovinske kose nakita.

Študentje: Katarina Ekart, Ela Repovš, Tasja Videmšek, Kristi Komel, Anže Mrak, Jaka Podgoršek, Ivi Primožič, Marija Okršlar, Pia Wallner, Ajda Rep, Ines Čeperlin, Tina Dovjak, Špela Košir, Jovana Tomić, Kaja Čufer, Kaja Bakan, Kaja Čufer, Rebeka Pajek, Borjan Litovski, Gašpar Marinič, Zarja Černe , Ana Ferjanc , Laura Guštin , Biljana Mihailović, Anže Orešnik , Kelly Guček 
 
Mentorice: prof. Karin Košak, prof. dr. Deja Muck, doc. dr. Tanja Nuša Kočevar, strok. sod. Marjeta Čuk
Mentorji v Centru Rog: Peter Dragolič, Brigita Gantar, Anja Radović, Metka Mikuletič 

Razstava je na ogled v Galeriji Salsaverde v Izoli do 18. maja 2026. 

– prof. Karin Košak, UL NTF

Letos je na UL FF prvo leto potekal bralni klub Filobralnica Dvojina. Na štirih srečanjih, na katerih smo se pogovarjali o slovenskih in tujih literarnih delih, je visoka udeležba pokazala, kako močno ostaja zanimanje za pogovor o literaturi. Na prvem srečanju smo primerjali noveli Cirila Kosmača Sreča in Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Plašč, drugo je bilo posvečeno poeziji Barbare Korun (Pridem takoj) in Gioconde Belli (Medeni škandal), na tretjem in četrtem pa smo primerjali po dva romana – sprva smo se ukvarjali z antiutopijami (Aldous Huxley: Krasni novi svet in Berta Bojetu: Filio ni doma), nato pa spregovorili še o vrstah odvisnosti, ki jih prikazujeta romana Sonce zahaja v Celju Eve Kovač in Spremeniti se: metoda Édouarda Louisa. Pogovore je vodila prof. dr. Alojzija Zupan Sosič z Oddelka za slovenistiko s pomočjo kolegic, asist. Ane Rakovec in mlade raziskovalke Monike Podlogar. 

Srečanja so ponudila prostor za izmenjavo vtisov ob branju literarnih del in mnenj o njih ter razmislekov o sodobni družbi in kulturi ter človekovi umeščenosti v svet. Izjemno raznolike in zanimive skupine bralk in bralcev so vedno znova potrjevale, da je pogledov na literaturo nešteto – vsakdo v besedilih prepozna določene poudarke, se ustavi ob drugih odlomkih, jih primerja s svojimi izkušnjami ter tako razvija svoj edinstveni način branja in razmišljanja o literaturi.

Letošnji bralni klub se s četrtim srečanjem še ni končal. Zato prav vse, ki imate radi literaturo in se o njej pogovarjate, vabimo, da se nam pridružite na še zadnjem, zaključnem srečanju, ki bo 7. maja 2026 ob 18. uri v predavalnici 4. To srečanje ne bo namenjeno zgolj dvema izbranima deloma, temveč pogovoru o literaturi nasploh, branju vaših najljubših odlomkov in predstavitvi morebitnih lastnih avtorskih del. Na koncu bo sledila še podelitev priznanj tistim, ki so se izkazali kot najzvestejši obiskovalci srečanj. 

– asist. Monika Podlogar, UL FF

V aprilu potekajo prve aktivnosti v okviru interdisciplinarnega projekta Germanistika v stripu. Preko umetnosti do bralne in vizualne pismenosti ter ohranjanja kulturne dediščine, ki ga vodi doc. dr. Tanja Škerlavaj. Gre za projekt, ki se izvaja v okviru razpisa Problemsko učenje študentov (PUŠ) v delovnem okolju: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 (2. odpiranje). Pri projektu sodelujejo študentje programov Germanistika (UL FF), Ilustracija (UL ALUO) in Vizualne komunikacije (Fakulteta za dizajn). Ti bodo pod vodstvom pedagoške mentorice in mentorja iz delovnega okolja, ilustratorja in avtorja stripov Davida Kastela Krančana v tandemih (germanist – ilustrator) ustvarjali dvojezične stripe na temo nemške družbe in kulture oz. prirejali obstoječa literarna dela (npr. ljudske pripovedke) v stripe in pri tem krepili številne splošne in predmetno-specifične kompetence: sposobnost logičnega in abstraktnega razmišljanja, ustvarjalnost, kulturno ozaveščenost, interdisciplinarno in timsko reševanje problemov, razumevanje in pisanje nemškega jezika na visoki ravni, poznavanje jezikovnih, vizualnih in dramaturških zakonitosti zvrsti »strip«, kreativno pisanje in ilustriranje dvojezičnih stripov v nemškem jeziku, prevajanje v slovenščino. 

Po uvodnem srečanju s projektno koordinatorko Urško Gruden (Center za izobraževanje UL FF) konec marca so študentje prejšnji teden obiskali uredništvo mednarodne stripovske revije Stripburger, kjer jim je urednica Katja Štesl predstavila delovanje revije in stripovsko knjižnico, in se udeležili prve delavnice z delovnim mentorjem na temo teoretičnih osnov stripa in zakonitosti stripovskega pripovedovanja. V časovnem obdobju petih mesecev bodo sledile še tri delavnice z delovnim mentorjem in delo s končno publikacijo: dvojezično stripovsko knjižico, ki bo izšla kot posebna številka revije Stripburger. 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). 

– doc. dr. Tanja Škerlavaj, UL FF

Trenutno študiram na magistrskem študiju Ilustracije na UL ALUO, kjer sem na isti smeri tudi diplomirala – in to s stripom. Dlje v študijski poti kot sem, jasneje mi postaja, da ne vem zares kam me vleče. Vedno ostajam odprta za nove projekte in tehnike, ki mi bodo s pridobljenim znanjem v pomoč za bodoče izive. Ne bojim se eksperimentirati, saj verjamem, da je v tem koraku moje poti pomembno ohraniti odprte poti, tudi če kdaj kaj ne izpade perfektno. Definitivno pa lahko rečem, da so mi pri srcu ilustracije za tiskane publikacije in stripi. 

Poleg vizualih umetnosti poskušam biti aktivna tudi na drugih področjih kulture, in tako zadnje čase sodelujem v srednjeveški skupini Svobodni Žovneški, kjer uprizarjamo 13. stoletje, letos pa prvič tudi v ekipi festivala Kunigunda.

– Urša Volovšek, študentka UL ALUO