Julij 2025

Kronanje Popeje (1642), zadnjo opero Claudia Monteverdija, ki v nasprotju z uveljavljenimi podlagami mitologije pri žanru baročnih oper uporablja resnično zgodovinsko snov, je bila po več kot 35 letih uprizorjena na odru SNG Opera in baletu Ljubljana. Tokrat v izvedbi študentk in študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG), ki so pripravili produkcijo z vsemi elementi historične izvajalske prakse: od sloga petja do uporabe historičnega inštrumentarija, kar je za slovenski prostor edinstveno.

"Režiserka Eva Hribernik je s statično, a tekočo režijo ustvarila premišljeno in poglobljeno predstavo o pregrešni zgodbi z raznovrstnimi značaji in spremembami. Minimalistična scena Jara Ješeta sledi odrskemu dogajanju in se prepleta s prikazom popolne zmage brezobzirnosti glavnih junakov oziroma njihovih zločinov, ki jih je zmožen človek brez ljubezni in sočutja ter mu za veljavna pravila vedenja ni mar. Zgodovinski kostumi Andree Quadri in dobra igra luči oblikovalca svetlobe Andreja Hajdinjaka so vizualno obogatili predstavo. Vsekakor hvalevreden projekt tudi s stališča premikanja repertoarnih mej v obdobja, ki niso del železnega repertoarja. Tokrat ob pomoči specializiranega ansambla, Baročnega orkestra Akademije za glasbo UL, ki je igral pod vodstvom prof. Egona Mihajlovića." (vir: 3. program Radia Slovenija – program Ars)

– UL AG

Ob 80-letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) je zaživel pilotni podkast v produkciji UL ALUO z naslovom Akademija, kaj ti je? / ALUO80.

V goste prihajajo aktualni, nekdanji in večni študenti_ke, aktivni in nekdanji zaposleni_e ter pravzaprav vsi mogoči drugi, ki jim kratica UL ALUO nekaj pomeni.

Podkastu lahko sledite na platformah Spotify in YouTube. Raziskuje različne poglede, izkušnje, želje in napovedi, vezane na UL ALUO.

Premiera podkasta je bila 1. julija 2025, od takrat je izšlo že 13 epizod:

1. Emil Kozole,
2. Lucija Laura Schwarzbartl,
3. Strahinja Jovanović,
4. Nik Erik Neubauer,
5. Eva Popit,
6. Žiga Kariž,
7. Klara Kracina,
8. Alen Ožbolt,
9. Lucija Močnik Ramovš,
10. Gal Grobovšek,
11. Barbara Kalan,
12. Peter Koštun,
13. Nevenka Pečlin.

Nove sledijo po poletnem premoru.

»Arhivskemu« podkastu Umetnost, kaj ti je? / ALUO80, ki je ob obletnici nastal v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija – programom Ars, pa lahko še vedno prisluhnete TUKAJ.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Katedra za teoretične vede Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) bo 24. septembra 2025 v Ljubljani organizirala šesto znanstveno konferenco, ki bo letos prvič tudi mednarodna, tokrat na temo vloge likovnih praks v tematizaciji okoljskih in podnebnih sprememb.

Na konferenco vabimo raziskovalne prispevke, ki bodo kritično nagovorili aktualne opredelitve vloge likovnih praks v tematizaciji ekologije, okoljskih in podnebnih sprememb s stališča različnih disciplin, ki se ukvarjajo z umetnostjo in oblikovanjem. Teme, ki jih predlagamo v obravnavo, vključujejo, a niso omejene na:

• umetnostno-zgodovinsko dopolnjevanje nacionalnega/regionalnega umetniškega in oblikovalskega kanona s stališča ekokritike, okoljskih in podnebnih sprememb; zgodovino nacionalnega/regionalnega razstavljanja okoljsko angažirane umetnosti in oblikovanja (exhibition history); (kritično) tematizacijo trenutno ene redkih bolj celostnih obravnav regionalne ekokritične umetnosti – The Green Bloc: Neo-avant-garde Art and Ecology under Socialism (Fowkes, 2015);
• sodobne analize umetniških/oblikovalskih del s stališča retorike odrasti, ki naj bi jo bilo mogoče detektirati že v avantgardni afirmaciji lenobe, monotonosti in ponavljanja (Pranjić in Purg, 2023); v zadnjih letih je taka pozicija k obravnavi morda bolj zastopana na tistih likovnih področjih, ki so tesneje spojena z logiko kapitalističnega produkcijskega načina, recimo na področju industrijskega oblikovanja (glej: Fry, 2020);
• likovno oblikovanje v povezavi s širjenjem antropocentrične optike na prostor in čas: kritika t. i. ekomimesis (Morton), etika daljnoročnosti (longternmism), vizualizacija dolgoročnih sprememb in procesov oz. globokega časa (deep time), zastopanost planetarne perspektive v likovnih umetnosti in oblikovanju;
• povezavo umetnosti in filozofije narave;
• materialno ekokritiko in nove materializme.

Zainteresirane raziskovalce vabimo, da pošljejo predloge za 20-minutne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku z naslovom in povzetkom (največ 300 besed) ter kratko biografijo (največ 50 besed). Zainteresirane doktorske študente vabimo, da se na poziv za konferenčne plakate prijavijo z naslovom in povzetkom svoje doktorske raziskave (največ 300 besed) ter kratko biografijo (največ 50 besed). Rok za oddajo je 13. avgust 2025, prispevki pa se oddajo na naslov kaja.kraner@aluo.uni-lj.si

Časovnica:

• Rok za oddajo povzetka in kratke biografije: avgust 2025
  (dolžina povzetka: največ 300 besed; dolžina biografije: največ 50 besed)
• Rok za oddajo konferenčnega plakata: september 2025
• Vabilo s programom konference bo objavljeno v začetku septembra.
• Konferenca: september 2025 v Ljubljani, dolžina predstavitev je 20 min.

Novost: poziv za doktorske študente – plakati

• Kot novost razpisujemo vabilo za predstavitev konferenčnih plakatov za doktorske študente, ki so vpisani na interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje (Likovne vede) na ALUO UL. Študenti s plakatom predstavijo teme svojih doktorskih raziskav, a naj jih poskušajo približati temi letošnje mednarodne znanstvene konference.
• Študenti s plakati naj bodo prisotni na konferenci, kjer bodo lahko dodatno razložili plakate zainteresirani javnosti v živo. Plakati bodo na ogled ves čas konference, objavljeni pa bodo tudi v zborniku konference.
• Rok za oddajo konferenčnega plakata: 5. september 2025
• Format: pdf
• Končna velikost tiska bo: š: 70 cm, v: 100 cm
• Uradna jezika sta angleščina in slovenščina.
• Tehnična navodila

Kotizacija: Udeležba na konferenci je brezplačna.

Publikacije: Ob konferenci bo izšla knjižica s povzetki prispevkov in kratkimi predstavitvami sodelujočih. Za lekturo povzetkov in oblikovanje knjižice bo poskrbljeno. Prihodnje leto bo izšel zbornik znanstvenih člankov in plakatov na osnovi prispevkov s konference. Rok za oddajo prispevkov za objavo v zborniku je februar 2026.

Oseba za stik: Kaja Kraner (kaja.kraner@aluo.uni-lj.si)

---

Nosilna organizacija: UL ALUO

Znanstvena konferenca je rezultat interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje na področju Likovne vede in raziskovalnega programa P5-0452, Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) v sodelovanju s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA, Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu in Inštitutom Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu organizira peto izdajo mednarodne poletne šole Design+Science. Od 18. do 22. septembra 2025 se bo v Novi Gorici zbralo 21 udeležencev iz vsega sveta, da bodo raziskali temo vrnitve upanja.

Letošnja Design+Science se bo začela s simpozijem Reclaiming Hope, ki bo potekal 18. in 19. septembra, potem pa nadaljeval s 3-dnevnim programom poletne šole. Tako simpozij kot poletna šola sta del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Živimo v času krize, kjer se podnebna kriza, naraščajoča neenakost in politični nemiri prepletajo ter oblikujejo naše vsakdanje življenje. Optimistična prihodnost, ki so jo zahodne družbe pričakovale konec 20. stoletja, se ni uresničila; namesto tega se soočamo z negotovostjo, strahovi in vse večjimi razhajanji. Prostor in čas zahtevata premislek, kako se lahko skupnosti povežejo in soočijo s skupnimi izzivi. Oblikovanje in znanost, kot disciplini, ukoreninjeni v domišljiji in so-ustvarjanju sveta, že dolgo ponujata orodja za raziskovanje alternativnih realnosti. Danes je njuna spekulativna moč pomembnejša kot kadarkoli prej. Kaj se zgodi, ko si v svetu, ki vztraja, da »ni drugih alternativ«, vseeno drznemo razmišljati o le teh? Kaj, če utopija ni naivna, ampak nujna?

Boštjan Botas Kenda, profesor vizualnih komunikacij na UL ALUO in soustanovitelj poletne šole, predstavi letošnjo edicijo:

“Ob ustanavljanju poletne šole pred več kot petimi leti smo stremeli k vse širši mreži šol, univerz, strokovnim združenjem, podjetjem, ter na drugi strani strokovnjakom, akterjem na trgu in radovednežem. Vsako leto nam je širitev postopno uspevala. Danes je mreža še večja in močnejša, kajti spremeniti lokacijo in povezati se z razpredenostjo evropskih prestolnic kulture je korak, ki ga v začetku nismo predvidevali. Odlično nam gre. Tudi zaradi letošnje teme delujemo zrelejše. Razgaliti vprašanja o vezeh med življenji oblikovanja in znanosti je vsebina, ki obvezuje sodobno družbo in kritično misel k jasnim in nedvoumnim odgovorom.”

Borut Jerman, vodja PiNE in soustanovitelj poletne šole, dodaja:

“Vpetost v program GO! Borderless – Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica in Gorico – je veliko več kot zgolj čast. Potrjuje preprosto, a nujno resnico: kultura in umetnost sta najmočnejša motorja, ki ju imamo za vračanje upanja in drzne načrtovati boljše prihodnosti. S tem, ko postavljamo letošnjo Poletno šolo Design+Science v dve mesti, ki praznujeta ustvarjalno preseganja meja, sporočamo, da mora biti domišljija v središču vsake discipline, od ekologije do inženiringa. Povabilo GO! 2025 je tudi glas zaupanja v naš eksperimentalni, transdisciplinarni pristop k izobraževanju – dokaz, da ko se oblikovalci, znanstveniki in drugi učijo drug ob drugem, ne le izmenjujejo znanje, temveč širijo obzorje mogočega.”

Poletna šola D+S je izkustveno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarni integraciji med študenti umetniških, humanističnih in znanstvenih ved. Te omogočajo skupinsko delo, učenje skozi prakso ter strnjeno, interaktivno učenje, ki vključuje tudi učenje med vrstniki kot jedro procesa. Struktura metode D+S predvideva, da je celoten proces podprt z modernimi interaktivnimi učnimi elementi, kot so ekskurzije, delavnice, izobraževanje ob skupnih obrokih, izobraževanje skozi izkušnje, ogled multimedijskih vsebin in oblikovalsko razmišljanje. Izvedba Poletne šole je zasnovana tako, da se udeleženci neprekinjeno povezujejo med seboj, z ekspertkami in eksperti ter z organizatorji od jutra do večera, kar omogoča transdisciplinarno interakcijo skozi celoten potek šole.

Prijave na poletno šolo so odprte do 31. julija 2025. Prosimo, da se prijavite tudi na simpozij, udeležba na katerem je sicer brezplačna. 

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Med 7. in 11. julijem 2025 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) potekala druga mednarodna poletna šola Zeleni dregljaj, prvi slovenski program vseživljenjskega učenja, ki omogoča pridobitev izobrazbe o vedenjski znanosti in teoriji dregljaja, ki spodbuja okolju prijazne trajnostne odločitve.

Gre za skupni projekt štirih članic Univerze v Ljubljani – UL ALUO, Filozofske fakultete (UL FF), Pedagoške fakultete (UL PEF) in Fakultete za elektrotehniko (UL FE). Temelji na konceptih vedenjske znanosti, ki jih dopolnjuje kreativen pristop oblikovalskega mišljenja, in raziskuje, kako lahko premišljeni dregljaji ustvarijo trajnostne spremembe v vsakdanjem vedenju posameznika, organizacije ali podjetja.

Za letošnjo poletno šolo je prispelo več kot 40 prijav, od tega polovica iz tujine, k čemur je prispevala mednarodna promocija. Izbrani so bili udeleženke in udeleženci iz kar 6 držav, impresivna je bila tudi interdisciplinarnost področij, s katerih so prihajali (antropologija, okoljska psihologija, lingvistika, razvoj programske opreme, tekstilno inženirstvo, proizvodnja hrane, industrijsko oblikovanje, grafično oblikovanje, informacijsko oblikovanje, psihologija, biotehnologija, muzikologija, arhitektura, urbanizem, arheologija). Poleg tega se je od lanske pilotne izvedbe poletne šole povečala udeležba zaposlenih iz socialnega podjetništva in nevladnega sektorja iz področja trajnostnega razvoja.

Zeleni dregljaj na inovativen način prepleta teorijo in prakso na področju zelenega vedenja. Udeleženci so najprej pridobivali znanja in temeljna razumevanja konceptov iz teorije dregljajev. Nato so s praktično uporabo strategij, tehnik in veščin zasnove, oblikovanja in evalvacije zelenih dregljajev prešli na teren, kjer so na podlagi opazovanj in izvajanja intervjujev definirali posamezne probleme, ki so jih potem reševali.

Zeleni dregljaj ni le projekt, je premik v trajnostno usmerjeno prihodnost, ki bo oblikovala naslednje generacije voditeljev in odločevalcev, ter je izziv za inovativne misleče in ustvarjalce. Vnema letošnjih udeležencev je generirala mnoge zanimive in oprijemljive rešitve. Na to je vplivalo tudi splošno dobro vzdušje, h kateremu so pripomogli še vsi gostujoči predavatelji, sodelujoči člani širšega konzorcija projekta ULTRA ter strokovno osebje UL ALUO.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Monografija Ilustriranje nevidnega: oblikovanje za vključujočo družbo / Illustrating the Invisible: Towards an Inclusive Society for Blind and Partially Sighted raziskuje pomen inkluzivnega oblikovanja, s posebnim poudarkom na dostopnosti znanstvene ilustracije za slepe in slabovidne. Nastala je kot eden izmed rezultatov Raziskovalnega programa Vizualna pismenost P5-0452 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), ki ga sofinancira ARIS.

Knjiga preučuje hegemonijo vida v zahodni družbi in potrebo po raziskovanju načinov prevajanja vizualnih vsebin za osebe z okvarami vida. Poseben poudarek je namenjen zgodovinski povezavi z mednarodnimi poletnimi delavnicami Kaverljag (1998–2012), ki so predstavljale temelj za nadaljnje raziskovanje v letu 2024.

Avtorji se dotaknejo pozitivnih pedagoških vidikov intenzivnega, osredotočenega poučevanja v formatu mednarodnih poletnih šol ter pomena razvijanja empatije pri oblikovalcih, ki je ključna za vključujoče, univerzalno in uporabniku prilagojeno oblikovanje. Osrednja tema monografije je analiza metod in procesov ustvarjanja taktilnih gradiv za slepe in slabovidne, s posebnim poudarkom na izdelavi znanstvenih ilustracij morskih organizmov z uporabo 3D-tiska. Ta tehnologija omogoča sistematično oblikovanje finančno dostopnih in kakovostnih učnih pripomočkov. V raziskavi so sodelovali strokovnjaki z različnih področij – tiflopedagogike, biologije, znanstvene ilustracije in oblikovanja – ki poudarjajo pomen interdisciplinarnega sodelovanja med strokami in uporabniki in med znanostjo in umetnostjo. Knjiga zato vključuje tudi prvoosebne izkušnje slepih in slabovidnih ter njihova pričakovanja glede dostopnega oblikovanja.

Prispevki v monografiji opozarjajo na pomen socialne vključenosti in prikazujejo, kako lahko premišljeno oblikovanje izboljša kakovost življenja. Poleg praktičnih vidikov – kot so opisi procesov, analiza rezultatov in primeri dobrih praks – znanstvena monografija ponuja tudi teoretične analize znanstvene ilustracije in oblikovanja za slepe in slabovidne ter podaja priporočila za nadaljnje delo na tem področju.

Cilj monografije je spodbuditi razpravo o vizualni pismenosti in inkluzivnem oblikovanju ter prispevati k razvoju novih projektov za slepe in slabovidne, s čimer bi jim preko izboljšane dostopnosti informacij omogočili enakovredno sodelovanje v družbi.

Besedila: Igor Miljavec (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica), Aleš Sedmak (Društvo Kaverljag), Zoja Čepin (UL ALUO), Leon Rojk Štupar (UL BF), Marija Nabernik (UL ALUO), Tim Prezelj (UL PeF, ZRC SAZU), Mateja Maljevac (PF UP), Lech Kolasiński (Fakulteta za umetnost Univerze KEN – Uniwersytet Komisji Edukacji Narodowej), Petra Černe Oven (UL ALUO), Tomaž Wraber (bivši predsednik ZDSSS).

Uredila: Petra Černe Oven

So-urednica: Marija Nabernik

Založila: Založba Univerze v Ljubljani

Izdala: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, 2025

Recenzentki: Dr. Aksinja Kermauner, Dr. Raša Urbas

E-izdaja v angleškem jeziku je prosto dostopna na spletni strani UL ALUO in spletni strani Založbe UL, kmalu bo na voljo tudi slovenski prevod. Tiskano izdajo lahko kupite v spletni knjigarni Založbe UL.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Kako Akademija diha s hrano?
Kaj, če učilnica postane pop-up jedilnica?
Ko se dva spreta … kuhata.
Recept za Makaški sendvič, Matejevo trpljenje in veliko več …

Konec junija je izšla publikacija z naslovom ALUO KUHNA, rezultat umetniškega raziskovanja in eksperimentalnega pedagoškega procesa, ki je v zimskem semestru študijskega leta 2024/25, med 15. novembrom 2024 in 15. februarjem 2025, potekal v okviru izrednega seminarja Hrana, umetnost in dizajn: kritične družbene prakse z užitkom.

Seminar je bil namenjen vsem študentkam in študentom ter zaposlenim UL ALUO, dobrodošli pa so bili tudi predstavniki širše javnosti. Vodil ga je dr. Oliver Vodeb (RMIT University, Melbourne, Avstralija).

ALUO KUHNA razvija institucionalno kritiko Akademije z uporabo postdisciplinarnega znanja s področij oblikovanja in umetnosti. S hrano kot medijem najprej reflektira obstoječe stanje, nato pa ustvarja spekulativne recepte za oblikovanje novih in drugačnih razmerij med študenti_kami, pedagoško-raziskovalnimi ter tehnično-administrativnimi delavci_kami, pri tem pa z enim očesom gleda tudi v širni svet. Kaj je ALUO – in kaj bi ALUO lahko bila?

Publikacija predstavlja prvi del projekta, ki se izvaja s podporo UL ALUO kot del njenih prizadevanj za spodbujanje trajnostnih, interdisciplinarnih raziskovalnih praks v umetnosti in oblikovanju.

E-izdaja je prosto dostopna na spletni strani UL ALUO.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V DobriVagi je do 2. avgusta 2025 na ogled skupinska študentska zine razstava Final Borders?, rezultat triletnega projekta (Erasmus+ KIP, 2022–2025), v katerem so tri generacije študentov s treh evropskih umetniških šol – iz Ljubljane, Romunije in Belgije – razmišljale o mejah in mejnosti in hkrati o preseganju binarnih opozicij, ki meje definirajo.

Ali meje sploh lahko kdaj postanejo dokončne, ali so nenehno v procesu preoblikovanja, prestopanja in pogajanja? Kaj vse definirajo meje, kaj se dogaja onkraj njih in kaj na njihovem robu? So meje znotraj nas bolj trdovratne kot tiste zunanje? 

Na ta in podobna vprašanja so skozi fotografski medij vsako leto odgovarjali študentje, najprej skozi virtualni del in nato skozi intenzivno enotedensko delavnico v novem, tujem okolju.

Predstavljene fotografske knjige so rezultat letošnje tretje in zadnje mednarodne delavnice v sklopu projekta, ki jo je v Pacugu (SI) gostila Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Sodelujoče institucije: UL ALUO (SI), ESA Saint-Luc Liège, School of Art and Design, Liège (BE), Universitatea de Artă și Design din Cluj-Napoca (RO)

Sodelujoči študentke in študenti: Noë Van Den Abbeele, Clarisse Amodei, Nathan Bertrand, Sara Ana Bogataj Dolinšek, Aurian Brégand, Anne-Sophie Brulle, Sacha Buquet, Anamaria Dan, Lara Deotto Bat, Martin Dimitrov Spasovski, Julija Dodič, Evita Dolenc, Tadej Dolinar, Zoe Drašković, Hanna Czeli, Lara Frelih, Amélie Georges, Lucas Gilson, Kaja Gorjup, Nika Grofelnik, Zoé Hervieux, Ilona Ilhan, Anastasia Kolevska, Tjaša Kodrič, Jérémie Kusunguludi Bakua, Laszlo Marcoty, Jéricho Manoovaloo, Romain May, Vito Minet, Julie Mignon, Katja Poštrak, Maj Perko, Elise Paternostre, Vitomir Tadej Saje, Iulian Sanda, Ana Stoica, Andrei Traiciu, Carlotta Taddei, Tom Volont, Sarah Vandevenne, Lucie Villa, Ognjen Vuković, Raphaëlle Wéry

Mentorice in mentorji: doc. Emina Djukić, izr. prof. Peter Koštrun, Žiga Gorišek (tehnični sodelavec), Brigitte Grignet, Olivier Cornil, Nayef Hazimeh, Lect. univ. dr. Andrei Budescu, Lect. univ. dr. Alexandru Radulescu

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Med 30. junijem in 4. julijem 2025 se je v prostorih Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) na Tobačni odvil letošnji prvi termin enotedenske, tehnološko obarvane likovne delavnice za osnovnošolce, ki tokrat nosi naslov Ajkec in razpoka do baroka.

Otroci na letošnjih dogodivščinah z Ajkcem, drobnim pajkcem, raziskujejo obdobje baroka, njegove likovne značilnosti, tehnologijo nastajanja umetnin ter vzroke za njihovo propadanje. Drugi letošnji termin delavnice se bo odvil med 25. in 29. avgustom 2025, PRIJAVE so še odprte.

Projekt Ajkec pri restavratorjih se je začel izvajati leta 1999/2000 na pobudo Tamare Trček Pečak, tedaj vodje Oddelka za konserviranje-restavriranje v Narodni galeriji. Namen delavnic je bil otrokom in mladostnikom približati problematiko konserviranja, restavriranja in varovanja umetniških del. Te delavnice so čez leta postale prepoznane kot ključni izobraževalni program, ki združuje umetnostno ustvarjanje in ozaveščanje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.

Letos se delavnica tematsko umešča v obdobje baroka, kar sledi programski usmeritvi več slovenskih muzejev. Otroci ob strokovnem vodstvu izdelujejo sliko v baročnem duhu z okrasnim okvirjem. Spoznavajo osnovne zakonitosti materialov, pripravo nosilca, postopke risanja, slikanja in okvirjanja in izdelavo pozlačenih okrasnih reliefov. Poseben poudarek je namenjen tudi pogovoru o hranjenju in propadanju umetnin ter obisku razstave Barok v Sloveniji v Narodni galeriji.

Vodja projekta: prof. Tamara Trček Pečak

Koordinatorka projekta: Mateja Vidrajz

Vodenje delavnic: Tamara Trček Pečak v sodelovanju z Anastasijo Knez, Saro Štorgel in Suzano Brborović

Pomoč pri izvedbi: Anamarija Babič, Alina Helena Đorđević, Viktorija Peternel, Petra Rezar, Tadej Žugman

Tehnična pomoč: Gregor Kokalj, akad. slik.

Delavnica je tudi del programa letošnje Konservatorsko-restavratorske transverzale.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Od 16 do 20. 6. 2025 je na Korčuli potekala mednarodna urbanistično arhitekturna delavnica (Erazmus+ KIP) z naslovom Ponovni razmislek o otokih: Arhitekturna in urbana identiteta ulice (Rethinking islands: Architectural and Urban Identity of the Street), na kateri so študentje Fakultete za arhitekturo (UL FA) raziskovali srednjeveške ulice v mestu Korčula in predlagali nove, trajnostne vsebine.

Delavnico smo izvedli v partnerstvu s prijaviteljico programa Fakulteto za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo (Univerza v Splitu), partnersko Fakulteto za arhitekturo La Salle Barcelona (Univerza Ramon Llull), s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) in z Mestnim muzejem Korčula.

Delavnice se je udeležilo dvajset študentov, od tega devet študentov iz Slovenije in enajst študentov iz Španije. Vzporedno s programom Erazmus+ KIP je na Univerzi v Splitu potekala mednarodna poletna šola z enakim nazivom, katere se je udeležilo skupaj pet študentov iz Nemčije, Španije, Kosova in Hong Konga.

Prvi del delavnice je potekal virtualno v obliki predavanj vseh partnerskih univerz, kjer so se študentje spoznali s kulturno in trajnostno identiteto ulic ter z vajami, ki so jih realizirali na lokaciji teden dni kasneje. Študentje so bili razporejeni v mešane skupine, kjer so skupaj raziskovali in preverjali trajnostnost starega mestnega jedra in se povezovali z lokalnim prebivalstvom. Pri svojem delu so uporabljali nove tehnologije (3D laserski skener Leica), sodelovali so pri eksperimentalni analizi vetra v uličnih kanjonih in se uspeli tudi kopati.

Rezultat delavnice so idejne zasnove, ki so jih študentje javno predstavili v Mestnem muzeju Korčula. Izdelali so sedem trajnostnih intervencij in jih predstavili v obliki skic, fotografij, načrtov in vizualizacij. Na delavnici se je razvila vsem skupna, modro - zelena nit, ki je povezala kontekst regeneracije starega mestnega jedra s problematiko globalnih podnebnih sprememb in realnim življenjem lokalnega prebivalstva.

Sodelujoče_i, partnerji in podpornice_ki projekta Erazmus:

• Študentke in študenti UL FA: Olga Ushakova, Jure Omahen, Nadej Rešek, Andraž Klipšteter, Lovro Saksida, Mark Gregori, Matic Gosak, Jaka Govedič, Erazem Likar; študentke in študenti Univerze Ramon Llull, Nerea Mejías Nadales, Lara Salem, Alicia Lloveras Duran, Victoria Carreras Saiz, Roshan Krell, Alex Izquierdo Romero, Santiago Rivero Giralt, Martí Molina Gil, Xavier Salvadores Sangrà, Martí Jou, Agustí Gonzalez; študentke in študenti Poletne šole Split, Chun Ying Tan, Melina Lindberg, Dea Mulaj, Luis Gabriel Falcón Cordara, Jan Friedrich Diers 
• Organizacija: asist. dr. Ljudmila Koprivec (UL FA), doc. dr. Matevž Juvančič (UL FA, Erazmus koordinator), asist. mag. Samantha Vanessa Pavić (Univerza v Splitu), doc. dr. Ivan Banović (Univerza v Splitu, Erazmus koordinator)
• Mentorji: prof. mag. Tadej Glažar (UL FA), prof. dr. Leandro Agudin (Univerza Ramon Llull), doc. Angel Martín Cojo (Univerza Ramon Llull), doc. dr. Ana Šverko (Univerza v Splitu), doc. dr. Ana Grgić (Univerza v Splitu), asist. mag. Samantha Vanessa Pavić (Univerza v Splitu), asist. dr. Ljudmila Koprivec (UL FA), asist. dr. Suzana Domjan (UL FS), doc. Vid de Gleria (UL FA) 
• Članice UL: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za strojništvo
• Partnerji in podporniki: Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo (prijaviteljica programa, Univerza v Splitu), Fakulteta za arhitekturo La Salle Barcelona (partnerska Univerza Ramon Llull), Mestni muzej Korčula (direktorica Lada Vlainić, kustosinja Sani Sardelić in Marija Hajdić), Turistično društvo Korčula (direktorica Miljana Borojević), prof. Goran Nikšić in umetnostni zgodovinar Maro Grbić.

– Dr. Ljudmila Koprivec, UL FA

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF) smo študijsko leto 2024/25 posvetili dediščini. Na fakulteti v okviru humanističnih in družboslovnih ved, prav posebej pa v umetnostni zgodovini, literarni zgodovini, zgodovini, zgodovinskem oziroma primerjalnem jezikoslovju, arheologiji in etnologiji, raziskujemo različne vrste in oblike snovne in nesnovne kulturne dediščine. S tem ohranjamo zgodovinski spomin ter identiteto prostora in časa, obenem pa razvijamo metode za učinkovito evidentiranje, ohranjanje in interpretiranje dediščine.

Bogat program Leta dediščine FF, sestavljen iz cikla predavanj, okroglih miz in obiskov dediščine na terenu ter obogaten z raznolikimi dogodki posameznih oddelkov, smo zaokrožili z razstavo Dediščina, navdih. Raziskovalci_ke na delu na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Na razstavi so z osemnajstimi fotografskimi posnetki predstavljeni različni vidiki dela naših znanstvenic in znanstvenikov, spremljevalna besedila pa dodatno osvetljujejo določene pristope, specifične za posamezne discipline.

Fotografije za razstavo so prispevali Sandi Abram, Blaž Bajič, Matija Črešnar, Božidar Flajšman, Andrej Gaspari, Peter Gedei, Tim Gregorčič, Luka Gruškovnjak, Katarina Hočevar Bogunović, Arne Hodalič, Matej Klemenčič, Martin Košir, Marcel Kump, Barbara Lampič, Urška Perenič, Luka Repanšek, Tone Stojko, Nataša Vampelj Suhadolnik, Manca Vinazza ter Marjetica in Sašo Jerše.

Razstavo in sicer CGP projekta Leto dediščine FF je oblikovala Monika Lovše Rošker iz arhitekturnega in oblikovalskega studia Biro Biro iz Maribora.

Odprtje razstave, ki je potekalo v torek, 1. julija 2025, je s svojim promenadnim koncertom pospremil Papirniški pihalni orkester Vevče. Zbrane je nagovoril Sašo Jerše, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo ter vodja programskega odbora Leta dediščine FF. Raziskovalke in raziskovalci UL FF, ki so sodelovali pri pripravi razstave, so bili obiskovalcem in mimoidočim sprehajalcem na voljo za njihova vprašanja.

Razstava bo na Gallusovem nabrežju na ogled vse do 30. julija 2025. Prijazno vabljeni k obisku razstave in spremljanju programa našega Leta dediščine, ki bo teklo še vse do konca septembra.

– Kristina Zajc Božič, UL FF

2. in 3. julija 2025 je na Oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) potekala delavnica inovativne uporabe agar gela s tehniko naprševanja, ki se uporablja za čiščenje različnih umetnin. Izvajala jo je priznana strokovnjakinja prof. Ambra Giordano iz Likovne akademije Univerze v Neaplju. Udeležile so se je študentke in  konservatorke-restavratorke iz prakse. Delavnica je obsegala predavanja in praktično delo priprave in uporabe na različnih umetninah: slikah na platnu, mavčnemu odlitku, stenski sliki in papirnemu gradivu.

Delavnico je organiziral Oddelek za restavratorstvo UL ALUO, izvedbo je podprlo slovensko vozlišče Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost E-RIHS.SI.

– Izr. prof. Martina Vuga, UL ALUO

Oddelek za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) ob zaključku študijskega leta tradicionalno gostuje v Arboretumu Volčji Potok. Letošnja razstava študentskih del je na ogled v Galeriji Janeza Boljke.

V parku so tokrat oživele podobe, plastike, ki so jih v študijskem letu 2024/25 izdelali študentke in študenti dodiplomskega študijskega programa Kiparstvo, pod mentorstvom doc. mag. Metoda Frlica, doc. mag. Maje Smrekar in kiparke Tejke Pezdirc.

Avtorice in avtorji: Ajda Kalan, Nina Kuharič, Katjuša Kukec, Rok Mlinar, Boaz Novšak, Timeja Rutnik, Leo Samsa, Lucija Laura Schwarzbartl, Jason Tilen Unterlehner. 

Razstava je odprta do 14. septembra 2025, vsak dan od 8.00 do 20.00. Vstop je brezplačen, plača se vstopnina v park.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V okviru projekta Sonar-Cities, v katerem raziskujemo posledice poplav v Ljubljani, smo v ponedeljek, 23. 6. 2025, organizirali voden sprehod po Viču, ki je bil v preteklosti večkrat poplavljen. Vodila sta nas prebivalca Viča, etnologa in kulturna antropologa, Anabela Mišeljić in Matej Pavlič, ki sta sama doživela več poplav. Na sprehodu smo se ustavljali na različnih “postajah”, ki so ključne za razumevanje preteklih poplav na Viču, npr. ob Gradaščici, pred Četrtno skupnostjo Vič, ob viškem vrtcu in ob Malem Grabnu. Razpravljali smo o odzivanju na poplave v soseski, si pri tem ogledovali povečane fotografije poplavljenega Viča, opazili protipoplavne vreče ob Gradaščici, ugotavljali, da mnoge novogradnje še vedno ne upoštevajo protipoplavne varnosti, in razpravljali o mnogih vprašanjih, ki so jih sproti izpostavljali udeleženci in udeleženke, ki so pokazali veliko zanimanje za to premalo poznano temo. Sprehod je bil preddogodek v okviru Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti! in hkrati del cikla predavanj in dogodkov Divje vode v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta Sonar-Cities (2024–2027). V okviru zaključka Evropske noči raziskovalcev ga bomo ponovili 26. 9. 2025.

– Prof. dr. Uršula Lipovec Čebron, doc. dr. Urša Valič, asist. dr. Nežka Struc, Pia Krampl, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, UL FF

Po opravljeni splošni maturi na Gimnaziji Celje–Center sem se vpisal na študij ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), kjer sem diplomiral z odliko. Študij nadaljujem na magistrskem programu. Samostojno sem razstavljal v Galeriji AQ v Celju, v okviru študijskih projektov pa so moje ilustracije obiskale galerije v Cerknici, Gorici, na Dunaju in v Ljubljani. Za delo pri projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne v okviru Mednarodne poletne šole Kaverljag sem prejel nagrado UL ALUO. Sodeloval sem z mnogimi naročniki, med drugim s Stripburgerjem, APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, RTV Slovenija in NIJZ. Rad se lotim tako domišljijske kot stvarne ilustracije, pa tudi grafičnega oblikovanja, predvsem pa me veselijo igre vseh vrst, animacija ter strip.

– Matevž Bervar, študent UL ALUO