Novice
Prilagodite izpis
-
Od študija do kariere: vloga alumnov v projektu AL4LIFE
Mreža klubov alumnov in Karierni centri Univerze v Ljubljani so od marca 2023 sodelovali v Erasmus+ projektu AL4LIFE (Western Balkan entrepreneurial university alliances – keeping in touch for lifelong relations), ki se v tem obdobju zaključuje. Projekt je bil usmerjen v sistematično vključevanje alumnov v pedagoški proces, mentorstvo in raziskovanje ter v krepitev povezovanja univerz s trgom dela.
-
Začetek delovanja Centra odličnosti GreenHer: Slovenija v ospredju evropske dediščinske znanosti
Center odličnosti GreenHer za zeleno dediščinsko znanost je danes začel operativno fazo delovanja, kar predstavlja pomemben mejnik v razvoju prvega interdisciplinarnega centra v Sloveniji, posvečenega trajnostnim raziskavam in inovacijam na področju kulturne dediščine. Center deluje kot avtonomna enota v okviru Univerze v Ljubljani in povezuje številne uveljavljene slovenske raziskovalce na tem področju.
-
Odprt je razpis za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji za leto 2026
V ospredju so rešitve, ki z novimi pristopi in sodobnimi tehnologijami krepijo varnost, odpornost in dolgoročno stabilnost – od varnosti ljudi in proizvodnje do prehranske in kibernetske varnosti ter drugih vidikov trajnostne in odporne družbe.
-
UI med oglaševanjem, učenjem in akademsko presojo
V zadnjih dveh tednih je v ospredje rabe UI stopilo vprašanje stabilnosti in kritične uporabe, ko smo bili zaradi novih premikov in sprememb postavljeni pred dejstvo, da za vsakim UI modelom stojijo podjetja in ljudje.
-
Ljubljanski univerzitetni inkubator vodilno slovensko vozlišče zagonskih podjetij na lestvici Financial Timesa
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je na prestižni lestvici "Europe's Leading Start-Up Hubs 2026", ki sta jo pripravila ugledni poslovni časnik Financial Times in raziskovalna platforma Statista, zasedel prvo mesto v Sloveniji ter se uvrstil na 38. mesto med podjetniškimi vozlišči v celotni Evropi.
-
Objavljamo odgovore političnih strank na naša vprašanja glede prihodnosti slovenskega visokega šolstva
Štiri slovenske univerze – Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici in Evro-sredozemska univerza EMUNI – objavljamo prejete odgovore političnih strank na nabor ključnih razvojnih vprašanj o prihodnosti slovenskega visokega šolstva.
-
Kavitacijski mehurčki: kako lahko “pokajoče” mikroeksplozije ustvarijo boljši hitosan
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta so našli nov, hitrejši in okolju prijaznejši način za pripravo hitosana z nizko molsko maso. Pri svojem delu so izkoristili kavitacijo, čisto, hitro in učinkovito tehnologijo, ki bi lahko nadomestila nekatere manj trajnostne obstoječe metode. S tem so odprli pot razvoju nove generacije materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v medicini, farmaciji, prehrani, industriji in okoljskih rešitvah.
-
Pomlad znanja: priložnost za novo znanje po 55. letu na Modri fakulteti
Učenje ni privilegij mladosti, temveč proces, ki ohranja življenjsko radovednost, miselno prožnost in občutek povezanosti v vseh življenjskih obdobjih. Prav na tem izhodišču temelji katalog izobraževalnih programov, ki ga je Modra fakulteta pripravila za letni semester 2026.
-
Porsche Leasing z donacijo 2500 evrov podprl dobrodelno akcijo Srčna UL
Porsche Leasing se je kot donator pridružil dobrodelni akciji Srčna UL, ki jo na Univerzi v Ljubljani izvajamo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije že od leta 2021. Donacija podjetja Porsche Leasing v višini 2500 evrov pomembno prispeva k pomoči študentkam in študentom, ki so se zaradi različnih življenjskih okoliščin znašli v stiski.
-
Poziv političnim strankam k razpravi o prihodnosti slovenskega visokega šolstva
Javni univerzitetni prostor predstavlja enega temeljnih stebrov razvoja sodobne, inovativne in vključujoče družbe. Slovenske univerze s svojim poslanstvom ustvarjamo, ohranjamo in posredujemo znanje, spodbujamo kritično in samostojno razmišljanje, omogočamo vrhunsko raziskovanje ter pomembno prispevamo k družbenemu, gospodarskemu in kulturnemu napredku Slovenije.
-
Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?
Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.
-
Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti: iz strategij v laboratorije in predavalnice
Danes obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom krepitve ozaveščenosti o enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM).
-
Festival hrane za možgane 2026: Trajnostna digitalizacija in digitalizacija za trajnostnost
Na Univerzi v Ljubljani (UL) bo med 16. in 26. marcem 2026 potekala 3. izvedba Festivala hrane za možgane, niza dogodkov, posvečenih obravnavi aktualnih družbenih izzivov, povezanih s trajnostnostjo. Festival letos v ospredje postavlja tematiko trajnostnih vidikov digitalizacije, vključujoč z naslavljanjem sinergij in razhajanj med dvema razvojnima prioritetama oziroma prehodoma - zelenim in digitalnim prehodom.
-
Kampus Vrazov trg UL MF: jasni obrisi novih raziskovalnih in pedagoških središč
Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete UL MF (UL MF) je vse bližje svoji končni podobi. Prvo generacijo študentk in študentov bo sprejel jeseni 2026. Kampus Vrazov trg rešuje dolgoletno stisko UL MF, v njem pa je predvidena prostorska umestitev pedagoške, strokovno-zdravstvene in raziskovalne infrastrukture.
-
Umetna inteligenca v izobraževanju: od pedagoških odločitev do družbenih posledic
Današnji UI-novičnik prinaša pregled aktualnih razprav, raziskav in pobud, ki osvetljujejo, kako se izobraževalne ustanove, učitelji in študenti odzivajo na te spremembe. Posebna pozornost je namenjena pedagoškim odločitvam, institucionalni odgovornosti in razvoju kompetenc za prihodnost. Ob tem pogled razširimo tudi na širše družbene primere, ki pomagajo razumeti vpliv umetne inteligence zunaj učilnic.
-
Znani rezultati razpisa EUTOPIA_HEALTH za (so)financiranje meduniverzitetnih raziskovalnih projektov na področju zdravja
Razpis EUTOPIA_HEALTH za (so)financiranje meduniverzitetnih raziskovalnih projektov na področju zdravja je zbudil veliko zanimanje med partnerji na projektu: trije partnerji (Univerza NOVA Lizbona, Portugalska; Univerza Babeș-Bolyai Cluj-Napoca, Romunija; Univerza v Ljubljani, Slovenija) so predložili kar 26 predlogov. Izbranih je bilo šest projektov, iz vsakega partnerja po dva. Izbrani projekti bodo prejemali sredstva v obdobju dveh let.
-
Dr. Peter J. Verovšek – raziskovalec političnega spomina in evropske integracije
Dr. Peter J. Verovšek je profesor za zgodovino in teorijo evropske integracije na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem.
-
Javni razpis za dodelitev štipendij tujim državljanom Zahodnega Balkana za študij v Sloveniji za leto 2026
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil razpis za kandidate iz držav Zahodnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Republika Kosovo, Republika Severna Makedonija in Republika Srbija), ki ponuja 9.600 € letno za življenjske stroške.
-
Dogajanje na področju izobraževanja v mesecu januarju
V Centru Digitalna UL letos nadaljujemo z izvedbo Digitalnega ULTRA maratona 3.0 za pedagoge UL. V mesecu januarju smo izvedli 8 delavnic po članicah UL, ki se jih je udeležilo več kot 300 udeležencev. Delavnice so pokrivale tri vsebinske sklope, in sicer uporabo interaktivnih zaslonov, pregled orodij Microsoft 365 ter digitalno komunikacijo znotraj orodja Outlook.
-
Dr. Metka Zupančič: Mitokritika - pluridisciplinarnost, analogne povezave in paradoksalna logika
V predavanju je dr. Metka Zupančič predstavila mitokritiko, raziskovalni pristop, ki se je v Franciji oblikoval v šestdesetih letih kot del strukturalističnega obrata. Temelje metode je postavil antropolog Gilbert Durand, ki je s konceptom imaginarnega poudaril ključno vlogo mitov, simbolov in arhetipov v umetnosti, kulturi in našem doživljanju sveta.
