Novice
Prilagodite izpis
-
Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.
-
Kako uspešna je bila psihologija pri oblikovanju javnih politik v času pandemije?
Epidemija Covida-19 je močno vplivala na življenje ljudi. Odločevalci so morali takrat hitro sprejemati odločitve oz. ukrepe, da bi zajezili pandemijo, kar je imelo močan vpliv na veliko ljudi. Ker se lahko podobne situacije odvijajo tudi v prihodnosti, je pomembno vedeti, kako lahko psihologija pomaga pri oblikovanju boljših ukrepov za obvladovanje pandemije. S tem se je ukvarjala študija, ki je bila objavljena v reviji Nature in pri kateri so sodelovali raziskovalci iz več kot 30 držav, med njimi doc. dr. Žan Lep iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Skoraj 2,8 milijona evropskih sredstev za inovativne gibalne programe dijakov
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za program zMIGAJ! Ta bo dijakom omogočil tedensko dve dodatni uri zanimive vadbe, ki jo bodo zasnovali skupaj z učiteljem. V današnjem času, ko so mladi vse bolj izpostavljeni stresu, sedečemu načinu življenja in digitalnim zaslonom, ter so najranljivejša skupina za nezdrav življenjski slog, je spodbujanje gibanja ključno za njihovo zdravje in dobro počutje. S tem namreč ne krepijo le telesa, ampak tudi duha, saj redno gibanje dokazano izboljšuje razpoloženje, samopodobo, koncentracijo in učni uspeh. Poleg tega spodbuja socialne vezi, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
-
Raziskovalci UL FFA pridobili Marie Skłodowska-Curie Podoktorsko štipendijo (MSCA Postdoctoral Fellowships) za projekt PROTAG-8
Raziskovalka dr. Nives Hribernik je skupaj z mentorjem prof. Markom Andeluhom pridobila prestižno štipendijo Marie Skłodowska-Curie za raziskave na področju tarčne razgradnje proteinov. Cilj projekta PROTAG-8 je uporabiti metodologijo razvoja molekul PROTAC za tarčno razgradnjo proteina galektin-8. Ta protein igra namreč ključno vlogo pri patološkem razraščanju krvnih in limfnih žil, kar posledično omogoča rast tumorja ter širjenje rakavih celic po telesu in s tem metastazo tumorjev, ki je eden poglavitnih vzrokov smrtnosti bolnikov z rakom. Podobno stanje pa se pojavlja tudi pri drugih boleznih in stanjih, kot so diabetes tipa 2, hipertenzija in debelost.
-
Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
-
Dr. Lea Rems z UL FE uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta
Evropska komisija je objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2023). Na razpisu so med skoraj 2700 prijavljenimi z vsega sveta po desetmesečnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 400 projektov. Med njimi je tudi raziskovalka dr. Lea Rems, ki bo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) vodila 1,5 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt REINCARNATION.
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki
FitBack - interaktivna, večjezična in brezplačna spletna aplikacija za vrednotenje telesne zmogljivosti lahko korenito pripomore k pokoronskemu okrevanju otrok in mladostnikov v Evropi in po svetu.
Evropa se sooča z vrsto izzivov, za katere še nimamo učinkovitih rešitev. Pri iskanju le-teh pa tudi vse (pre)pogosto nastopa zgolj kot gasilec, namesto da bi se odzvala pravočasno in na pravi način. Za to pa predvsem potrebujemo dovolj energije in zmogljivosti. Še posebej generacije, ki prihajajo in se bodo z izzivi ukvarjale v prihodnosti. Na tej točki bi moralo evropske politične odločevalce močno skrbeti. Dejstvo je namreč, da se mladi za spodbujanje zdravega telesnega, kognitivnega in duševnega razvoja že nekaj časa ne gibajo dovolj. Posledično upada tudi njihova telesna zmogljivost, ki je dober kazalnik splošnega zdravja ter njihovih miselnih zmožnosti. In pandemija COVID-19 je razmere le še poslabšala. -
Nova metoda zdravljenja srčne mišice z elektroporacijo
Slovenski znanstveniki so bistveno pripomogli k razvoju zdravljenja srčne aritmije z uporabo elektroporacije. Gre za postopek ablacije srčne mišice z visokonapetostnimi električnimi pulzi, pri katerem raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorja Damijana Miklavčiča sodelujejo z ameriškim podjetjem Medtronic, ki je eno od vodilnih podjetij za medicinsko opremo na svetu. Rezultate klinične študije je v začetku marca predstavil dr. Atul Verma, vodja klinične raziskave s kanadske Univerze McGill, Montreal, na kongresu American College of Cardiology v New Orleansu, ZDA.
-
Prof. Dr. Mirjam Mencej pridobila prestižni ERC projekt za uveljavljene raziskovalce
Prof. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) je pridobila projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant), in sicer za projekt The roles of the agency of the dead in the lives of individuals in contemporary society / Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (akronim: DEAGENCY). Skoraj dva milijona evrov vreden projekt bo trajal pet let, izvajati ga bodo začeli 1. septembra 2023.
-
Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine
Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.
-
SLOfit prva nagrada E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award
Projekt SLOfit - vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti, ki so ga razvili na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je bil po izboru strokovne žirije v Bruslju dobitnik PRVE NAGRADE E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award, namenjene nagrajevanju projektov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih.
-
UL sodelovala v prelomni raziskavi, ki dokazuje prednosti predpisovanja zdravil na podlagi genskega zapisa
Po izsledkih raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev z Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu (LUMC), v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se pri bolnikih pojavlja kar za 30 % manj resnih neželenih učinkov različnih zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa posameznega bolnika.
-
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija.
