Novice
Prilagodite izpis
-
Smart Agro Grape – Digitalna platforma za vinogradnike
Kako urediti pametne vinograde, ki bi bili trajnostno naravnani in v katerih bi se uporabljala le nujno potrebna količina škropiv in gnojil? Na ta izziv odgovarja evropski projekt Smart Agro Grape, katerega vodilni partner je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V okviru projekta bosta razviti digitalna platforma in aplikacija za mobilne telefone, ki bosta omogočila vinogradnikom dostop do podatkov, s tem pa tudi pravočasen odziv na situacije, ki bi lahko privedle do nastanka različnih bolezni v vinogradu, in ekonomsko uspešnejše poslovanje.
-
Skoraj 2,8 milijona evropskih sredstev za inovativne gibalne programe dijakov
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za program zMIGAJ! Ta bo dijakom omogočil tedensko dve dodatni uri zanimive vadbe, ki jo bodo zasnovali skupaj z učiteljem. V današnjem času, ko so mladi vse bolj izpostavljeni stresu, sedečemu načinu življenja in digitalnim zaslonom, ter so najranljivejša skupina za nezdrav življenjski slog, je spodbujanje gibanja ključno za njihovo zdravje in dobro počutje. S tem namreč ne krepijo le telesa, ampak tudi duha, saj redno gibanje dokazano izboljšuje razpoloženje, samopodobo, koncentracijo in učni uspeh. Poleg tega spodbuja socialne vezi, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
-
Odkritje novega elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo
Raziskovalci Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost Fakultete za strojništvo so v sodelovanju z raziskovalci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Kemijskega Instituta premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo.
-
Izr. prof. dr. Lev Vidmar za projekt Meje kvantnega kaosa pridobil 2 milijona evrov
Dr. Lev Vidmar, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je s projektom »Meje kvantnega kaosa« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za t. i. Consolidator grant. Izr. prof. dr. Vidmar je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Novo pridobljeni projekt bo vodil na gostiteljski ustanovi IJS in v partnerstvu z UL FMF, za katero je to že 12. ERC projekt.
-
Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
-
Univerza v Ljubljani na čelu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GREENHER)
Evropska unija je v prvi stopnji ocenjevanja potrdila projekt ustanovitve Centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GreenHer) s sedežem na Univerzi v Ljubljani. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak uvrščenih približno 40 projektov iz držav srednje in vzhodne Evrope. V teh državah v okviru programa Širitev (oz. »Widening«) EU spodbuja razvoj odlične znanosti. V novem Centru bodo vzpostavljene vse možnosti, da zaživi interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemijskih inženirjev, od računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja s kulturno dediščino. Projekt razvoja Centra odličnosti vodi prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.
-
Dr. Sanela Pansinger pridobila Obzorje Evropa - ERA podoktorsko štipendijo za vključevanje občanske znanosti v urbanistično načrtovanje
Na razpisu Evropske komisije HORIZON-WIDERA-2022-TALENTS, je avstrijska raziskovalka dr. Sanela Pansinger s projektom HUBCITIES pridobila podoktorsko ERA štipendijo za dvoletni raziskovalni projekt na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer bo sodelovala z mentorico dr. Lucijo Ažman Momirski s Katedre za zgodovino, teorijo in prenovo. Dr. Lucija Ažman Momirski je pojasnila: »Glavni namen projekta je oblikovati nov pristop k trajnostnemu prostorskemu razvoju območij letališč in pristanišč, z uporabo občanske znanosti. Prebivalci so aktivno vključeni v sooblikovanje in pogajanja o prihodnjem prostorskem in urbanističnem razvoju s skupnim raziskovanjem z urbanisti. S takim pristopom postane urbanistično načrtovanje bolj zadovoljivo za stanovalce, strokovnjake in vse druge deležnike«.
-
Dr. Lea Rems z UL FE uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta
Evropska komisija je objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2023). Na razpisu so med skoraj 2700 prijavljenimi z vsega sveta po desetmesečnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 400 projektov. Med njimi je tudi raziskovalka dr. Lea Rems, ki bo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) vodila 1,5 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt REINCARNATION.
-
3D tisk piezoelektričnih senzorjev, neobčutljivih na elektromagnetne motnje
Raziskovalci Univerze v Ljubljani so razvili edinstveno metodo za tiskanje naprednih senzorjev, ki niso moteni zaradi elektromagnetnih motenj. 3D tisk senzorjev omogoča njihovo hitro in prilagodljivo vgradnjo v druge 3D tiskane strukture, tudi na težko dosegljiva mesta, kar je še posebej pomembno v medicini, na primer pri individualiziranih protezah. Hkrati se senzorji lahko uporabijo za spremljanje življenjske dobe drugih 3D tiskanih struktur, kot so na primer deli za avtomobilsko industrijo.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
Začel se je projekt DIACOMET: dialog širi obzorja
Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) so pričeli z izvajanjem novega evropskega Horizont projekta DIACOMET. V njem ob slovenski partnerici sodeluje še devet evropskih univerz, medijskih podjetij, nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki so se pred kratkim zbrale na uvodnem srečanju na Univerzi Vytautasa Magnusa (VMU) v Litvi.
-
Tanka meja preoblikovanja pločevine
Izdelava tanko-stenskih komponent iz pločevine je sestavni del avtomobilske, letalske in drugih vej industrije. Pri preoblikovanju začetne plošče pločevine do končne želene oblike izdelka se pojavijo reakcijske sile, ki jih moramo premagovati in tanjšanje pločevine, ki lahko privede do pretrga. Razumevanje vplivnosti številnih prisotnih parametrov preoblikovalnega procesa omogoča kontrolirano spremembo oblike preoblikovanca in s tem doseženo ciljno obliko končne komponente.
-
Projekt FEATURE: »Daleč od ravnotežja pri ultra-elativističnih energijah«
Eden od velikih izzivov, s katerimi se sooča skupnost fizikov visokih energij, je razumevanje razvoja kvantne kromodinamike (QCD), ki je daleč od ravnovesja. Novo pridobljeni Marie Sklodowska Curie podoktorski projekt, ki se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko, bo naredil odločilen korak k temu, da se teoretično razumevanje dvigne na raven kompleksnosti, ki je potrebna za realistično fenomenologijo, in sicer s popolno opredelitvijo lastnosti atraktorja QCD brez zatekanja k poenostavitvenim predpostavkam, ki so bile uporabljene v sedanjih predhodnih študijah. To bo doseženo z vključitvijo fermionskih stopenj svobode in s sprostitvijo poenostavitvenih prostorskih simetrij.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC ADG)
Podeljen projekt ERC AdG (ERC Advanced Grant – namenjen uveljavljenim raziskovalcem) je nedvomno najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Za prof. dr. Tomaža Prosena pa je to že drugi tak projekt, tokrat z naslovom QUEST (Quantum Ergodicity: Stability and Transitions). Poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca, gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Prof. dr. Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo
Akad. Slavko Splichal je prejemnik letošnje “Nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo” za knjigo Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion (Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj), ki je lani izšla pri založbi Anthem Press v Londonu in New Yorku.
