Novice
Prilagodite izpis
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Doc. dr. Jaka Tušek z UL FS prejel sredstva ERC za podporo inovacijskim potencialom elastokalorične tehnologije
Doc. dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) z raziskovalno skupino razvija elastokalorično tehnologijo hlajenja in ogrevanja. Prebojne raziskave opravljene v sklopu "ERC Starting Grant (StG)" projekta SUPERCOOL so nagradili z uspešno prijavo na "ERC Proof-of-the-concept (PoC) Grant" z E-CO-HEAT projektom, ki zagotavlja podporo inovacijskim potencialom raziskovalnih dosežkov.
-
Raziskovalca Univerze v Ljubljani nepričakovano odkrila nov način prehranjevanja hijen v Afriki
Lisaste hijene so druga največja vrsta velikih zveri v Afriki. Ljudje jih večinoma poznajo kot mrhovinarje, čeprav so v resnici tudi uspešni lovci na antilope, zebre in druge afriške kopitarje. O njihovem prehranjevanju z manjšim plenom je bilo do sedaj znanega le malo. Raziskovalca iz Univerze v Ljubljani sta v Namibiji odkrila nenavaden in doslej še neznan način prehranjevanja tamkajšnjih hijen – s pticami pevkami.
-
Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena
Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.
-
Uporaba ladijske tehnologije za samooskrbo solinarskih hišic
Ladijska tehnologija lahko predstavlja rešitev za solinarske hiške, ki na območju Sečoveljskih solin nezadržno propadajo. To so pod mentorstvom viš. pred. mag. Valterja Subana iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ugotovili študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Zavedali so se problema degradiranja območja Sečoveljskih solin, zato so iskali način, kako bi solinarske hiške rekonstruirali in jih spremenili v trajnostno samooskrbne projekte.
-
Pametna skupnostna preobrazba evropskega podeželja
Evropska podeželska območja se soočajo s procesi depopulacije, zlasti mladih, kar povzroča staranje demografskega profila. Slednje povzroča številne strukturne težave, kot so manjše število delovnih mest, propadanje infrastrukture in vse manjša ponudba storitev splošnega pomena. Po drugi strani je zaradi razvoja digitalnih tehnologij in povečanja dela na daljavo viden tudi obraten trend – priseljevanje na podeželje, kar je bilo najbolj izrazito v času pandemije COVID-19. Prav omenjene trende je s pametnimi strategijami prilagajanja, razvijanjem novih celostnih rešitev, pa tudi z vključevanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine mogoče izkoristiti za rast podeželja.
-
Kako uspešna je bila psihologija pri oblikovanju javnih politik v času pandemije?
Epidemija Covida-19 je močno vplivala na življenje ljudi. Odločevalci so morali takrat hitro sprejemati odločitve oz. ukrepe, da bi zajezili pandemijo, kar je imelo močan vpliv na veliko ljudi. Ker se lahko podobne situacije odvijajo tudi v prihodnosti, je pomembno vedeti, kako lahko psihologija pomaga pri oblikovanju boljših ukrepov za obvladovanje pandemije. S tem se je ukvarjala študija, ki je bila objavljena v reviji Nature in pri kateri so sodelovali raziskovalci iz več kot 30 držav, med njimi doc. dr. Žan Lep iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji
Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.
-
Smart Agro Grape – Digitalna platforma za vinogradnike
Kako urediti pametne vinograde, ki bi bili trajnostno naravnani in v katerih bi se uporabljala le nujno potrebna količina škropiv in gnojil? Na ta izziv odgovarja evropski projekt Smart Agro Grape, katerega vodilni partner je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V okviru projekta bosta razviti digitalna platforma in aplikacija za mobilne telefone, ki bosta omogočila vinogradnikom dostop do podatkov, s tem pa tudi pravočasen odziv na situacije, ki bi lahko privedle do nastanka različnih bolezni v vinogradu, in ekonomsko uspešnejše poslovanje.
-
Skoraj 2,8 milijona evropskih sredstev za inovativne gibalne programe dijakov
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za program zMIGAJ! Ta bo dijakom omogočil tedensko dve dodatni uri zanimive vadbe, ki jo bodo zasnovali skupaj z učiteljem. V današnjem času, ko so mladi vse bolj izpostavljeni stresu, sedečemu načinu življenja in digitalnim zaslonom, ter so najranljivejša skupina za nezdrav življenjski slog, je spodbujanje gibanja ključno za njihovo zdravje in dobro počutje. S tem namreč ne krepijo le telesa, ampak tudi duha, saj redno gibanje dokazano izboljšuje razpoloženje, samopodobo, koncentracijo in učni uspeh. Poleg tega spodbuja socialne vezi, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
-
Odkritje novega elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo
Raziskovalci Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost Fakultete za strojništvo so v sodelovanju z raziskovalci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Kemijskega Instituta premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo.
-
Izr. prof. dr. Lev Vidmar za projekt Meje kvantnega kaosa pridobil 2 milijona evrov
Dr. Lev Vidmar, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je s projektom »Meje kvantnega kaosa« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za t. i. Consolidator grant. Izr. prof. dr. Vidmar je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Novo pridobljeni projekt bo vodil na gostiteljski ustanovi IJS in v partnerstvu z UL FMF, za katero je to že 12. ERC projekt.
-
Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
-
Univerza v Ljubljani na čelu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GREENHER)
Evropska unija je v prvi stopnji ocenjevanja potrdila projekt ustanovitve Centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GreenHer) s sedežem na Univerzi v Ljubljani. V dvostopenjskem procesu je v naslednji korak uvrščenih približno 40 projektov iz držav srednje in vzhodne Evrope. V teh državah v okviru programa Širitev (oz. »Widening«) EU spodbuja razvoj odlične znanosti. V novem Centru bodo vzpostavljene vse možnosti, da zaživi interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemijskih inženirjev, od računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja s kulturno dediščino. Projekt razvoja Centra odličnosti vodi prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.
-
Dr. Sanela Pansinger pridobila Obzorje Evropa - ERA podoktorsko štipendijo za vključevanje občanske znanosti v urbanistično načrtovanje
Na razpisu Evropske komisije HORIZON-WIDERA-2022-TALENTS, je avstrijska raziskovalka dr. Sanela Pansinger s projektom HUBCITIES pridobila podoktorsko ERA štipendijo za dvoletni raziskovalni projekt na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer bo sodelovala z mentorico dr. Lucijo Ažman Momirski s Katedre za zgodovino, teorijo in prenovo. Dr. Lucija Ažman Momirski je pojasnila: »Glavni namen projekta je oblikovati nov pristop k trajnostnemu prostorskemu razvoju območij letališč in pristanišč, z uporabo občanske znanosti. Prebivalci so aktivno vključeni v sooblikovanje in pogajanja o prihodnjem prostorskem in urbanističnem razvoju s skupnim raziskovanjem z urbanisti. S takim pristopom postane urbanistično načrtovanje bolj zadovoljivo za stanovalce, strokovnjake in vse druge deležnike«.
-
Dr. Lea Rems z UL FE uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta
Evropska komisija je objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2023). Na razpisu so med skoraj 2700 prijavljenimi z vsega sveta po desetmesečnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 400 projektov. Med njimi je tudi raziskovalka dr. Lea Rems, ki bo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) vodila 1,5 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt REINCARNATION.
-
3D tisk piezoelektričnih senzorjev, neobčutljivih na elektromagnetne motnje
Raziskovalci Univerze v Ljubljani so razvili edinstveno metodo za tiskanje naprednih senzorjev, ki niso moteni zaradi elektromagnetnih motenj. 3D tisk senzorjev omogoča njihovo hitro in prilagodljivo vgradnjo v druge 3D tiskane strukture, tudi na težko dosegljiva mesta, kar je še posebej pomembno v medicini, na primer pri individualiziranih protezah. Hkrati se senzorji lahko uporabijo za spremljanje življenjske dobe drugih 3D tiskanih struktur, kot so na primer deli za avtomobilsko industrijo.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
Začel se je projekt DIACOMET: dialog širi obzorja
Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) so pričeli z izvajanjem novega evropskega Horizont projekta DIACOMET. V njem ob slovenski partnerici sodeluje še devet evropskih univerz, medijskih podjetij, nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki so se pred kratkim zbrale na uvodnem srečanju na Univerzi Vytautasa Magnusa (VMU) v Litvi.
