Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • Tuji delavci

    V Sloveniji večina zaposlenih iz tretjih držav s poklicno ali srednješolsko izobrazbo

    V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih držav zaposlovalo 80 % podjetij, na Hrvaškem in Slovaškem dve tretjini podjetij, na Madžarskem pa zgolj tretjina. Najbolj izobražene tuje delavce so zaposlovala podjetja v Bolgariji in na Madžarskem, kjer je imelo več kot 40 % tujcev univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je tri četrtine zaposlenih tujcev v hrvaških podjetjih imelo osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slovaškem pa je bilo takšnih približno 60 %.

  • E-MOTIKA

    Trajnostna raba tal z E-MOTIKO

    Okopalni stroji so v kmetijstvu nuja, vendar pa tlačijo zemljo in predvsem manjšim kmetovalcem in pridelovalcem ne omogočajo okopavanja in odstranjevanja plevela na okolju prijazen in trajnosten način. S tem izzivom so se soočili raziskovalci s Fakultete za strojništvo, ki so skupaj s projektnimi partnerji na projektu Pospešeno okopavanje zelenjave – »MOTIKA« razvili okopalni stroj, namenjen prav manjšim kmetovalcem in pridelovalcem poljščin.

  • Tine Seljak

    Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija

    Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.

  • Domine z ljudmi

    Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim

    Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.

  • Spletna stran - desktop.png

    Pametna skupnostna preobrazba evropskega podeželja

    Evropska podeželska območja se soočajo s procesi depopulacije, zlasti mladih, kar povzroča staranje demografskega profila. Slednje povzroča številne strukturne težave, kot so manjše število delovnih mest, propadanje infrastrukture in vse manjša ponudba storitev splošnega pomena. Po drugi strani je zaradi razvoja digitalnih tehnologij in povečanja dela na daljavo viden tudi obraten trend – priseljevanje na podeželje, kar je bilo najbolj izrazito v času pandemije COVID-19. Prav omenjene trende je s pametnimi strategijami prilagajanja, razvijanjem novih celostnih rešitev, pa tudi z vključevanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine mogoče izkoristiti za rast podeželja.

  • Podeželje

    Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo

    Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje krožnih bio-osnovanih rešitev manjšega obsega na podeželju. Izr. prof. dr. Luka Juvančič, vodja projekta na Biotehniški fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: »Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših podeželskih skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).« Opozoril je, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.