Novice
Prilagodite izpis
-
Kako izboljšati položaj mladih oskrbovalcev?
Po Evropi na tisoče otrok in mladih skrbi za bolne, gibalno ovirane ali zasvojene družinske člane – pogosto v tišini in brez priznanja. Mladi oskrbovalci predstavljajo ranljivo in pogosto spregledano skupino, katere potrebe so v javnih politikah večkrat prezrte. Pot do njihovega vključevanja v oblikovanje politik odpira mednarodni projekt OUR VOICES, ki ga izvaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
-
Kako nastaja novo znanje, kdo ga ustvarja in kako ga prenašamo na nove generacije raziskovalcev?
Ključno vlogo pri produkciji znanja igrajo odnosi med doktorskimi študenti in njihovimi mentorji. To posebno obliko znanstvenega sodelovanja preučujejo na Centru za metodologijo in informatiko, UL FDV. Kot ugotavljajo, k uspešnemu prenosu znanja ne prispeva le motivacija mentorirancev ampak tudi kakovost mentorstva. Pri uspešnem zaključku doktorata pa pripomore, da ima študent več kot enega mentorja.
-
Doc. dr. Jasmina Šepetavc prejemnica prestižnega projekta ERC za začetek samostojne raziskovalne poti
Doc. dr. Jasmina Šepetavc, raziskovalka na Centru za proučevanje kulture in religije (CPKR) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant). Prejela ga je za projekt QEAST.
-
Digitalna zrelost mladih v Sloveniji
Mladi največ digitalnih spretnosti pridobijo od vrstnikov, v šolah pa pogrešajo več digitalnih vsebin. Največja izziva, s katerima se soočajo v digitalnem svetu, sta digitalna nepismenost – tako njih samih kot tudi učiteljev in staršev – ter potreba po digitalnem odklopu. To je pokazala raziskava Digitalna zrelost mladih, ki sta jo izvedli Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Polovica oseb z izkušnjo brezdomstva v Ljubljani je brez doma že pet ali več let
Brezdomstvo v Sloveniji ni ustrezno naslovljeno. To dokazujejo podatki, da je skoraj polovica brezdomnih oseb v Ljubljani brez doma že pet let ali več, kot glavne vzroke za brezdomstvo pa navajajo družinske in finančne težave.
-
Na spletu niste nikoli prestari za prevaro – in to napadalci dobro vedo
S spletnimi prevarami in kibernetskimi grožnjami se vse pogosteje srečujejo tudi starejši. Zaradi manj izkušenj in večje zaupljivosti so pogosto tarča napadalcev, a niso vsi enako ranljivi – njihove digitalne veščine in potrebe se močno razlikujejo.
-
Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?
Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.
-
V Sloveniji večina zaposlenih iz tretjih držav s poklicno ali srednješolsko izobrazbo
V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih držav zaposlovalo 80 % podjetij, na Hrvaškem in Slovaškem dve tretjini podjetij, na Madžarskem pa zgolj tretjina. Najbolj izobražene tuje delavce so zaposlovala podjetja v Bolgariji in na Madžarskem, kjer je imelo več kot 40 % tujcev univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je tri četrtine zaposlenih tujcev v hrvaških podjetjih imelo osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slovaškem pa je bilo takšnih približno 60 %.
-
Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim
Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena
Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Pametna skupnostna preobrazba evropskega podeželja
Evropska podeželska območja se soočajo s procesi depopulacije, zlasti mladih, kar povzroča staranje demografskega profila. Slednje povzroča številne strukturne težave, kot so manjše število delovnih mest, propadanje infrastrukture in vse manjša ponudba storitev splošnega pomena. Po drugi strani je zaradi razvoja digitalnih tehnologij in povečanja dela na daljavo viden tudi obraten trend – priseljevanje na podeželje, kar je bilo najbolj izrazito v času pandemije COVID-19. Prav omenjene trende je s pametnimi strategijami prilagajanja, razvijanjem novih celostnih rešitev, pa tudi z vključevanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine mogoče izkoristiti za rast podeželja.
-
Začel se je projekt DIACOMET: dialog širi obzorja
Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) so pričeli z izvajanjem novega evropskega Horizont projekta DIACOMET. V njem ob slovenski partnerici sodeluje še devet evropskih univerz, medijskih podjetij, nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki so se pred kratkim zbrale na uvodnem srečanju na Univerzi Vytautasa Magnusa (VMU) v Litvi.
