Novice
Prilagodite izpis
-
Dr. Peter J. Verovšek – raziskovalec političnega spomina in evropske integracije
Dr. Peter J. Verovšek je profesor za zgodovino in teorijo evropske integracije na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem.
-
Dr. Metka Zupančič: Mitokritika - pluridisciplinarnost, analogne povezave in paradoksalna logika
V predavanju je dr. Metka Zupančič predstavila mitokritiko, raziskovalni pristop, ki se je v Franciji oblikoval v šestdesetih letih kot del strukturalističnega obrata. Temelje metode je postavil antropolog Gilbert Durand, ki je s konceptom imaginarnega poudaril ključno vlogo mitov, simbolov in arhetipov v umetnosti, kulturi in našem doživljanju sveta.
-
Od glasbe do jezikov: akademska pot dr. Metke Zupančič
Dr. Metka Zupančič je raziskovalka, ki jo že od mladih let vodi radovednost do različnih kultur, jezikov in umetnosti. Njeno večjezično in medkulturno okolje odraščanja ter zgodnja ljubezen do glasbe so oblikovali izjemen čut za estetiko, disciplino in odprtost – lastnosti, ki so zaznamovale tudi njeno akademsko pot.
-
Dr. Simon Sedej: Kako podaljšati obdobje zdravega življenja v epidemiji staranja?
Dr. Simon Sedej je biolog in izredni profesor za srčnožilno fiziologijo na Medicinski univerzi v Gradcu, kjer vodi raziskovalno skupino na Oddelku za kardiologijo.
-
Dr. Lela Mélon: Prenova univerze in razvoj vsebin za trajnostno prihodnost
Dr. Lela Mélon, raziskovalka s pravnim in ekonomskim ozadjem, nekdanja Marie Curie Research Fellow in bivša izvršna direktorica Planetary Wellbeing Iniciative, je v svoji predstavitvi predstavila proces prenove Univerze Pompeu Fabra (UPF) in njenih učnih programov z vidika vključevanja trajnostnih načel v visokošolsko izobraževanje.
-
Karierna pot dr. Lele Mélon: iz Ljubljane do Barcelone, Maastrichta, Luxembourga in nazaj do Barcelone – zgodba o trajnostnem poslanstvu
Dr. Lela Mélon je slovenska raziskovalka, ki danes deluje kot profesorica poslovnega prava za trajnost na Univerzi Pompeu Fabra v Barceloni. Aktivno sodeluje pri oblikovanju izobraževalnih vsebin in prispeva k razvoju znanja prihodnjih vodij trajnostnega razvoja.
-
Dr. Urška Cvek: iz Tržiča v Lousiano – zgodba o vztrajnosti in preboju v bioinformatiki
Dr. Urška Cvek je profesorica računalništva na Javni univerzi v Shreveportu v zvezni državi Louisiana, ZDA, kjer zaseda prestižno profesorsko mesto na področju bioinformatike.
-
Dr. Jernej Ule o svoji karierni poti: iz Ljubljane v New York in Cambridge
Dr. Jernej Ule je priznani slovenski znanstvenik, ki se ukvarja z raziskovanjem RNA in njenega vpliva na nevrodegenerativne bolezni. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, doktoriral na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, kjer je delal pod mentorstvom Roberta Darnella, nato pa ustanovil lastno raziskovalno skupino v MRC laboratoriju za molekularno biologijo v Cambridgeu. Od leta 2013 je profesor na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, od leta 2016 deluje tudi na Inštitutu Francis Crick, od leta 2022 pa vodi britanski raziskovalni center za raziskavo demence na Kraljevem kolidžu v Londonu. Poleg tega je tudi četrtinsko zaposlen na Kemijskem inštitutu, kar je omogočil Evropski Raziskovalni Sklad (ERC), in v pogovoru razloži kako se razvija delo s satelitsko skupino raziskovalcev v Ljubljani.
-
Dr. Jernej Ule: Kako povratne zanke med proteini in RNA ohranjajo celično ravnovesje
Dr. Jernej Ule s sodelavci raziskuje regulacijske mehanizme RNA in njihovo vlogo pri nevrodegenerativnih boleznih. Njegova raziskovalna skupina je razvila nove metode za preučevanje molekul RNA ter njihovih mrež interakcij z drugimi RNA in proteini, in skupaj s sodelavci tudi računalniške tehnike in spletni vmesnik flow.bio, da zagotovijo ponovljivo analizo podatkov ter spodbujajo sodelovanje in odprto znanost.
-
Predsednica SMUL dr. Mihaela Pavličev o svoji karierni poti: z Dunaja v ZDA, Oslo in nazaj na Dunaj
Mihaela Pavličev je evolucijska biologinja s širokim spektrom zanimanj. Svojo pot v tujini je začela že v srednji šoli, kjer je eno leto ter kasneje dodiplomski študij opravljala v ZDA, nato pa nadaljevala z magistrskim in doktorskim študijem na Univerzi na Dunaju. Po doktoratu iz ekologije jo je pot vodila v Oslo, ZDA in nato pred peti leti nazaj na Dunaj, kjer trenutno deluje kot redna profesorica za teoretično evolucijsko biologijo na oddelku za evolucijsko biologijo.
-
Alumna UL MF dr. Klementina Fon Tacer o svoji karierni poti: od Ljubljane do ameriškega Teksasa
Dr. Klementina Fon Tacer je svojo akademsko pot začela na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorski študij pa jo je vodil na Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete UL, v raziskovalno skupino prof. dr. Radovana Komela. Njena mentorica je bila prof. dr. Damjana Rozman, ki sta v njej vzbudila delavnost, radovednost ter zanimanje za genetiko, molekularno biologijo in celico.
-
Dr. Tina Marolt-Čebašek: Konstrukcija pod zvezdami – gradnja največjega robotskega teleskopa na svetu
Ste vedeli, da eden najbolj naprednih robotskih teleskopov na svetu že skoraj dve desetletji deluje na Kanarskih otokih, za njim pa stoji ekipa iz Liverpoola? Liverpoolski teleskop je poseben, ker popolnoma samostojno izbira, katere dogodke na nebu bo opazoval – v manj kot minuti se lahko obrne proti supernovi ali izbruhu gama žarkov. Ker pa vesolje nikoli ne počiva, nastaja Novi robotski teleskop (NRT) – največji popolnoma avtonomni teleskop na svetu! S štirimetrskim zrcalom in 50-tonskim ogrodjem bo v 30 sekundah spremljal najhitrejše eksplozije v vesolju.
-
Kako lahko podatkovna znanost pomaga ekologiji – primer navigacije ptic selivk, Dr Urška Demšar
Migracije živali so koordinirani sezonski premiki, ko individualni osebki v iskanju boljših življenjskih razmer prepotujejo dolge, včasih medcelinske razdalje. Najbolj znani migranti so ptice selivke: približno 20 % vseh ptičjih vrst se letno seli kot odziv na vremenske razmere in letni čas. Na severni polobli te selitve potekajo v smeri sever–jug, pri čemer ptice zimo preživijo na jugu, poleti pa gnezdijo na visokih severnih zemljepisnih širinah.
-
Ritmi celičnih bobnov, dr. Marjan Slak Rupnik
Ritmičnost v naravi predstavlja temeljne, pogosto ciklične vzorce, ki upravljajo vse vidike življenja. Od velikega kroga med rojstvom in smrtjo do stalnega utripa sezonskih sprememb in dnevnega ritma, ter nenazadnje do izjemne raznolikosti ritmov v naših tkivih in celicah. Dejansko merimo čas in vsa nihanja okoli nas glede na mirovni srčni utripa, torej enkrat na sekundo. Še nekajkrat hitrejši so celični ritmi, ki brnijo s podobno hitrostjo kot motorji, ki jih je izdelal človek. Na predavanju je dr. Slak Rupnik predstavil normalno uravnavanje ritma kolektiva celic beta trebušne slinavke ter nanizal nekaj možnih fizioloških in patofizioloških sprememb v njihovi ritmičnosti.
-
Konferenca SMUL: Pomen znanja in univerze v družbi: primerjalne mednarodne perspektive in nove možnosti za sodelovanje
V ponedeljek, 7. oktobra 2024, je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekala prva mednarodna konferenca Svetovne mreže Univerze v Ljubljani z naslovom Pomen znanja in univerze v družbi: Primerjalne perspektive in nove možnosti za sodelovanje. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
-
Energetski prehod na sončne elektrarne: Krožnost in krajinske izkušnje agrivoltaičnih projektov, dr. Igor Sirnik
Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je globalni izziv. Inovativni agrivoltaični sistem, sončna elektrarna postavljena nad kmetijskim zemljiščem, predstavlja eno izmed rešitev za zmanjšanje teh emisij. Čeprav sta krožnost v kmetijstvu in krajinska izkušnja pereč problem, sta prejela le malo pozornosti v povezavi z agrivoltaiko. V predstavitvi so bili predsgtavljeni vidiki krožnosti in krajinskih izkušenj v obstoječih agrivoltaičnih projektih, ki so predstavljeni v znanstveni literaturi ter nedavno zgrajenih agrivoltaičnih projektih na Nizozemskem. Razumevanje krožnosti in krajinske izkušanje agrivoltaičnih sistemov prispeva h kmetijskemu in energetskemu prehodov in povečuje javno sprejemanje agrivoltaike.
-
Uvajanje inovacij v evropske zdravstvene sisteme, dr. Saša Jenko Kokalj
Zdravstveni sistemi po vsem svetu doživljajo izzive kot so demografske spremembe, pomanjkanje delovne sile, razširjenost kroničnih bolezni ter zagotavljanje finančne vzdržnosti. Vsakomur mora biti omogočen pravočasni dostop do visokokakovostnih univerzalnih zdravstvenih storitev v finančno stabilnem in trajnostnem zdravstvenem sistemu. Da bi dosegli na pacienta usmerjeno zdravstveno obravnavo z motiviranimi zdravstvenimi delavci v učinkovito in transparentno upravljanem zdravstvenem sistemu potrebujemo inovacije. Inovacije presegajo meje raziskovalnih laboratorijev in se lahko opredelijo kot tehnične, procesne, organizacijske in marketinške. V svojem predavanju je dr. Saša Jenko Kokalj predstavila svoje izkušnje z vpeljavo različnih vrst inovacij v zdravstvene sisteme evropskih držav.
-
Kako spoznavanje in modeliranje ekosistemov tumorjev vodi do novih spoznanj o zdravljenju raka, doc. dr. Barbara Breznik
Tumorji niso le skupki malignih rakavih celic, ampak so kompleksni ekosistemi, odgovorni za napredovanje raka kljub zdravljenju. To je še posebno izrazito pri zelo agresivnih oblikah tumorjev kot so primarni možganski tumorji gliomi. V svojem predavanju je doc. Breznik predstavila raziskave in tehnologije, s katerimi modelirajo tumorje v laboratoriju in iščejo nove terapevtske pristope za boj proti odpornosti raka na zdravljenje.
-
Evropsko sodišče za človekove pravice - od poravnav do izvršitve
Na predavanju sta prof. dr. Veronika Fikfak in Ula Aleksandra Kos predstavili delo raziskovalne ekipe Human Rights Nudge, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad.
Ekipa se v splošnem ukvarja z raziskavo ali, kdaj ter kako sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice vplivajo na vedenje držav. Delo ekipe je tako osredotočeno na postopek po izdaji sodbe, torej na njeno izvršitev v domačem pravnem sistemu posamezne države. Slednje pa se, kot bosta predstavili predavateljici, izziva lotevajo na različne načine. -
Zakaj naše celice potrebujejo različne maščobe, dr. Alenka Čopič
Maščobe oziroma lipidi, so poleg beljakovin in ribonukleinskih kislin, osnovni in nepogrešljivi celični gradniki. Poleg tega, da sestavljajo celične membrane, so tudi najbolj učinkovit način za shranjevanje energije v obliki lipidnih kapljic.
V svojem predavanju je dr. Alenka Čopič opisala, kako so različni lipidi organizirani v naših celicah, kaj nam o tem povejo glive kvasovke, zakaj nam prav pridejo holesterol, nasičene in nenasičene maščobe, in skušala odgovoriti na vprašanje, ali je pred matematičnim testom pametno piti ribje olje.
