Novice
Prilagodite izpis
-
Alumna UL MF dr. Klementina Fon Tacer o svoji karierni poti: od Ljubljane do ameriškega Teksasa
Dr. Klementina Fon Tacer je svojo akademsko pot začela na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorski študij pa jo je vodil na Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete UL, v raziskovalno skupino prof. dr. Radovana Komela. Njena mentorica je bila prof. dr. Damjana Rozman, ki sta v njej vzbudila delavnost, radovednost ter zanimanje za genetiko, molekularno biologijo in celico.
-
Dr. Tina Marolt-Čebašek: Konstrukcija pod zvezdami – gradnja največjega robotskega teleskopa na svetu
Ste vedeli, da eden najbolj naprednih robotskih teleskopov na svetu že skoraj dve desetletji deluje na Kanarskih otokih, za njim pa stoji ekipa iz Liverpoola? Liverpoolski teleskop je poseben, ker popolnoma samostojno izbira, katere dogodke na nebu bo opazoval – v manj kot minuti se lahko obrne proti supernovi ali izbruhu gama žarkov. Ker pa vesolje nikoli ne počiva, nastaja Novi robotski teleskop (NRT) – največji popolnoma avtonomni teleskop na svetu! S štirimetrskim zrcalom in 50-tonskim ogrodjem bo v 30 sekundah spremljal najhitrejše eksplozije v vesolju.
-
Kako lahko podatkovna znanost pomaga ekologiji – primer navigacije ptic selivk, Dr Urška Demšar
Migracije živali so koordinirani sezonski premiki, ko individualni osebki v iskanju boljših življenjskih razmer prepotujejo dolge, včasih medcelinske razdalje. Najbolj znani migranti so ptice selivke: približno 20 % vseh ptičjih vrst se letno seli kot odziv na vremenske razmere in letni čas. Na severni polobli te selitve potekajo v smeri sever–jug, pri čemer ptice zimo preživijo na jugu, poleti pa gnezdijo na visokih severnih zemljepisnih širinah.
-
Ritmi celičnih bobnov, dr. Marjan Slak Rupnik
Ritmičnost v naravi predstavlja temeljne, pogosto ciklične vzorce, ki upravljajo vse vidike življenja. Od velikega kroga med rojstvom in smrtjo do stalnega utripa sezonskih sprememb in dnevnega ritma, ter nenazadnje do izjemne raznolikosti ritmov v naših tkivih in celicah. Dejansko merimo čas in vsa nihanja okoli nas glede na mirovni srčni utripa, torej enkrat na sekundo. Še nekajkrat hitrejši so celični ritmi, ki brnijo s podobno hitrostjo kot motorji, ki jih je izdelal človek. Na predavanju je dr. Slak Rupnik predstavil normalno uravnavanje ritma kolektiva celic beta trebušne slinavke ter nanizal nekaj možnih fizioloških in patofizioloških sprememb v njihovi ritmičnosti.
-
Konferenca SMUL: Pomen znanja in univerze v družbi: primerjalne mednarodne perspektive in nove možnosti za sodelovanje
V ponedeljek, 7. oktobra 2024, je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekala prva mednarodna konferenca Svetovne mreže Univerze v Ljubljani z naslovom Pomen znanja in univerze v družbi: Primerjalne perspektive in nove možnosti za sodelovanje. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
-
Energetski prehod na sončne elektrarne: Krožnost in krajinske izkušnje agrivoltaičnih projektov, dr. Igor Sirnik
Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je globalni izziv. Inovativni agrivoltaični sistem, sončna elektrarna postavljena nad kmetijskim zemljiščem, predstavlja eno izmed rešitev za zmanjšanje teh emisij. Čeprav sta krožnost v kmetijstvu in krajinska izkušnja pereč problem, sta prejela le malo pozornosti v povezavi z agrivoltaiko. V predstavitvi so bili predsgtavljeni vidiki krožnosti in krajinskih izkušenj v obstoječih agrivoltaičnih projektih, ki so predstavljeni v znanstveni literaturi ter nedavno zgrajenih agrivoltaičnih projektih na Nizozemskem. Razumevanje krožnosti in krajinske izkušanje agrivoltaičnih sistemov prispeva h kmetijskemu in energetskemu prehodov in povečuje javno sprejemanje agrivoltaike.
-
Uvajanje inovacij v evropske zdravstvene sisteme, dr. Saša Jenko Kokalj
Zdravstveni sistemi po vsem svetu doživljajo izzive kot so demografske spremembe, pomanjkanje delovne sile, razširjenost kroničnih bolezni ter zagotavljanje finančne vzdržnosti. Vsakomur mora biti omogočen pravočasni dostop do visokokakovostnih univerzalnih zdravstvenih storitev v finančno stabilnem in trajnostnem zdravstvenem sistemu. Da bi dosegli na pacienta usmerjeno zdravstveno obravnavo z motiviranimi zdravstvenimi delavci v učinkovito in transparentno upravljanem zdravstvenem sistemu potrebujemo inovacije. Inovacije presegajo meje raziskovalnih laboratorijev in se lahko opredelijo kot tehnične, procesne, organizacijske in marketinške. V svojem predavanju je dr. Saša Jenko Kokalj predstavila svoje izkušnje z vpeljavo različnih vrst inovacij v zdravstvene sisteme evropskih držav.
-
Kako spoznavanje in modeliranje ekosistemov tumorjev vodi do novih spoznanj o zdravljenju raka, doc. dr. Barbara Breznik
Tumorji niso le skupki malignih rakavih celic, ampak so kompleksni ekosistemi, odgovorni za napredovanje raka kljub zdravljenju. To je še posebno izrazito pri zelo agresivnih oblikah tumorjev kot so primarni možganski tumorji gliomi. V svojem predavanju je doc. Breznik predstavila raziskave in tehnologije, s katerimi modelirajo tumorje v laboratoriju in iščejo nove terapevtske pristope za boj proti odpornosti raka na zdravljenje.
-
Evropsko sodišče za človekove pravice - od poravnav do izvršitve
Na predavanju sta prof. dr. Veronika Fikfak in Ula Aleksandra Kos predstavili delo raziskovalne ekipe Human Rights Nudge, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad.
Ekipa se v splošnem ukvarja z raziskavo ali, kdaj ter kako sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice vplivajo na vedenje držav. Delo ekipe je tako osredotočeno na postopek po izdaji sodbe, torej na njeno izvršitev v domačem pravnem sistemu posamezne države. Slednje pa se, kot bosta predstavili predavateljici, izziva lotevajo na različne načine. -
Zakaj naše celice potrebujejo različne maščobe, dr. Alenka Čopič
Maščobe oziroma lipidi, so poleg beljakovin in ribonukleinskih kislin, osnovni in nepogrešljivi celični gradniki. Poleg tega, da sestavljajo celične membrane, so tudi najbolj učinkovit način za shranjevanje energije v obliki lipidnih kapljic.
V svojem predavanju je dr. Alenka Čopič opisala, kako so različni lipidi organizirani v naših celicah, kaj nam o tem povejo glive kvasovke, zakaj nam prav pridejo holesterol, nasičene in nenasičene maščobe, in skušala odgovoriti na vprašanje, ali je pred matematičnim testom pametno piti ribje olje. -
Spodbujanje potrošnikov v okoljsko trajnostnem ravnanju, prof. Sara Dolnicar
Prof. Sara Dolnicar je profesorica turizma na avstralski Univerzi Queensland. Trenutno razvija in eksperimentalno preizkuša ukrepe, ki pri turistih sprožajo pro-okoljsko vedenje.
-
Doktorat imam - kaj pa zdaj?
Na okrogli mizi smo spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujejo doktorice in doktorji znanosti po zaključku študija. Cilj okrogle mize je bil izmenjava izkušenj in osvetlitev dobrih praks o nadaljnjih kariernih poteh doktorjev in doktoric znanosti.
S sogovorniki smo opravili razmislek o tem, kako lahko s svojimi dejanji prispevamo k preseganju ovir in izzivov na začetku karierne poti, priložnostih za aktivno vključevanje v akademsko, raziskovalno in razvojno delo, na kakšen način se lahko povezujemo z vodilnimi mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami, sodelujemo v znanstvenoraziskovalnih in drugih projektih ter tako prispevamo k reševanju globalnih izzivov ter prenosu znanja. -
Evolucijska biologija v medicini, prof. Mihaela Pavličev
Mihaela Pavličev je redna profesorica za teoretično evolucijsko biologijo na Dunajski Univerzi. Študirala in promovirala je na Dunajski Univerzi, kamor se je po postdoktorskemu delu na Univerzah v St. Louisu (Missouri) in Oslu, ter asistentski profesuri na medicinski fakulteti v Cincinnatiju, vrnila leta 2019. Na Dunaju je predstojnica Oddelka za Evolucijsko biologijo in kuratorka Univerzitetne Zoološke zbirke. Je tudi zunanja članica Complexity Science Hub Vienna, Instituta za kompleksne znanosti.
-
Na stičišču vesolja, sveta in doma: Astrofizičarke od blizu
Svetovna mreža Univerze v Ljubljani (SMUL) je organizirala virtualno okroglo mizo na temo znanosti o vesolju v svetu in doma, znanstvenem delovanju v tujini, vračanjem domov in osvetlili položaj žensk v znanosti.
-
Melanomski antigeni na križišču med reprodukcijo, razvojem in rakom, dr. Klementina Fon Tacer
Klementina Fon Tacer je docentka na Texas Tech University School of Veterinary Medicine. Ukvarja se z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Organizmi se morajo namreč neprestano prilagajati na vedno spreminjajoče se okolje. V raziskovalni skupini dr. Fon Tacer želijo raziskati, kako se celice prilagodijo na stres, katere poti so pri tem udeležene in kako so uravnavane, predvsem s tumorskimi antigeni, in nenazadnje, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, ko so rak in razvojne motnje. Za reševanje teh vprašanj njena skupina uporablja multidisciplinarni pristop, ki združuje tehnike klasične molekularne biologije in biokemije z najnovejšimi tehnologijami, kot sta sekveniranje na ravni celic in tehnologija urejanja genoma CRISPR. Raziskovalna vprašanja pa naslovijo s t.i. primerjalnim pristopom, kajti zanimajo jih tako podobnosti kot razlike med različnimi sesalskimi vrstami, da bi prispevali k izboljšanju zdravja tako ljudi kot živali.
-
Fiziološka sinhronizacija kot ocena medosebne povezanosti, prof. Vesna Novak
Vesna Novak je izredna profesorica elektrotehnike in računalništva na Univerzi v Cincinnatiju. Leta 2011 je doktorirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani. Od 2012 do 2014 je bila podoktorska raziskovalka na univerzi ETH Zurich v Švici, od 2014 do 2021 pa docentka in izredna profesorica na Univerzi v Wyomingu, ZDA. Njen laboratorij se ukvarja z eksoskeleti, rehabilitacijsko robotiko, navidezno resničnostjo in psihofiziologijo.
-
Strukturna biologija prirojenih imunskih odzivov, prof. Boštjan Kobe
Boštjan Kobe je profesor strukturne biologije in Australian Laureate Fellow v School of Chemistry and Molecular Biosciences, University of Queensland, Brisbane, Avstralija. Diplomiral je iz kemije na Univerzi v Ljubljani leta 1989, in doktoriral na University of Texas Southwestern Medical Center v Dallasu, ZDA leta 1994. Njegov laboratorij uporablja metode strukturne biologije (predvsem kristalografijo in elektronsko mikroskopijo) za razumevanje mehanizmov delovanja proteinov s funkcijami v procesih infekcije in imunskega sistema. Podelili so mu Minister's Prize for Achievement in Life Sciences leta 2001. Leta 2018 je postal tudi član Avstralske akademije znanosti, leta 2020 pa je prejel priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije. Objavil je več kot 270 člankov, tudi v Nature in Science.
-
Vloga prekrivalnih dvojnih zvezd v sodobni astrofiziki, prof. Andrej Prša
Prekrivalne dvojne zvezde štejejo za enega najpomembnejših laboratorijev zvezdne astrofizike. Opazovanje časovne odvisnosti svetlobe in dinamičnih lastnosti dvozvezdij nam namreč omogoča izmeriti osnovne lastnosti zvezd v dvozvezdju: njihovih mas, polmerov, temperatur in izsevov. Rezultati preiskav dvojnih zvezd služijo za umeritev celotne astrofizike - od zvezd v naši galaksiji do ocen mase celotnega barionskega vesolja. V predavanju se je prof. Prša posebej osredotočil na rezultate Nasinega satelita TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), ki pri svojem lovu na planete izven našega osončja ujame tudi vse svetle prekrivalne dvojnice.
-
Klimatske spremembe, prof. dr. Martin Čopič
Na predstavitvi je prof. dr. Martin Čopič predstavil, kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe, kaj lahko po različnih scenarijih pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj je treba storiti na globalni in lokalni ravni, da bo povišanje povprečne globalne temperature ostalo na znosni ravni.
-
Zakaj je antisnov tako redka?, Dr. Jure Zupan
Dr. Jure Zupan, član Svetovne mreže Univerze v Ljubljani in docent na Univerzi Cincinnati, je v okviru predstavitve predstavil problem, ki ga fizikom še ni uspelo razjasniti.
