POGOSTA VPRAŠANJA GLEDE IZPOLNJEVANJA DOLOČIL O ODPRTEM DOSTOPU V PROGRAMU OBZORJE 2020 IN V SKLADU Z NACIONALNO STRATEGIJO ODPRTEGA DOSTOPA

VPRAŠANJE: Smo partnerji v projektu Obzorja 2020. Vemo, da moramo vse recenzirane članke objaviti kot open access. Tako smo sedaj na primer objavili članek v International Journal of XXXX in po sprejetju članka izbrali možnost open access. Kdaj pa pride v poštev oddaja v Repozitorij UL? Najbrž ne za članke v revijah, kjer je na voljo open access? Kaj pa za revije, kjer open access ni na voljo – ali taka revija dovoli, da članek oddamo v repozitorij?
ODGOVOR: V skladu s členom 29.2 pogodbe o sofinanciranju mora prejemnik sredstev Obzorja 2020 zagotoviti odprtost vseh recenziranih člankov iz sofinanciranega projekta (ne vse članke »objaviti kot open access«). Odprtost lahko zagotovi s shranitvijo svoje recenzirane različice članka iz naročniške revije v repozitorij in pri tem upošteva embargo založnika, z objavo članka v odprto dostopno reviji (vsi članki v tej reviji so odprto dostopni) ali s plačilom za odprtost svojega članka v naročniški reviji (njegov/njen članek bo odprto dostopen, branje preostalih člankov pa bo možno po plačilu naročnine).
Ni torej nujno, da vse članke iz projekta objavite kot open access, kar bi bila drugi in tretji način v predhodnem odstavku. Tudi če založnik pri naročniških revijah nudi Open Choice (tretji način), se raziskovalec lahko odloči, da bo zahtevo po odprtosti izpolnil na prvi način (avtorjeva recenzirana različica članka v repozitoriju z upoštevanjem embarga).
Pri revijah, kjer Open Choice (plačilo odprtosti članka v naročniški reviji) ni na voljo, se določilo glede odprtega dostopa v Obzorju 2020 izpolni na prvi način (avtorjeva recenzirana različica članka v repozitoriju z upoštevanjem embarga).

VPRAŠANJE: Ali določilo glede odprtosti velja le za znanstvene članke ali je v repozitorij treba odložiti tudi objavljene recenzirane prispevke na konferencah in recenzirane strokovne objave, kot je slovenska revija XXXX?
ODGOVOR: Na strani Evropske komisije s pojasnili glede odprtega dostopa H2020 Online Manual - Open access & Data management navajajo:
In the context of research and innovation, 'scientific information' can mean:
1. peer-reviewed scientific research articles (published in scholarly journals), or
2. research data (data underlying publications, curated data and/or raw data).
The dominant type of scientific publication is the journal article. Grant beneficiaries are also strongly encouraged to provide open access to other types of scientific publications including:
• monographs
• books
• conference proceedings
• grey literature (informally published written material not controlled by scientific publishers, e.g. reports)
Prejemnik financiranja Obzorja 2020 mora zagotoviti odprtost recenziranih znanstvenih člankov. Odprtost drugih vrst znanstvenih publikacij (monografij, prispevkov v zbornikih …) ni obvezna, jo pa Evropska komisija spodbuja.
Iz navedenega bi lahko sklepali, da ni potrebno zagotoviti odprtosti recenziranih strokovnih člankov iz slovenske revije XXXX. Za popularizacijo rezultatov raziskave in večjo odmevnost strokovnih člankov pa bi bilo vseeno koristno, da so tudi recenzirani strokovni članki odprto dostopni iz repozitorija, zato priporočamo, da se v repozitorij shranijo vse vrste člankov in omogoči odprtost. Vidnost in odmevnost drugih vrst publikacij (monografij, prispevkov v zbornikih) bosta tudi večji, če bodo druge vrste publikacij odprto dostopne iz repozitorija.

VPRAŠANJE: Pod kakšnim pogojem in kdaj lahko članek oddamo v repozitorij UL (tudi v smislu založnikov, npr. Springer)?
ODGOVOR: V Repozitoriju Univerze v Ljubljani se hranijo in dajejo na voljo javnosti članki, pri katerih je vsaj pri enem avtorju kot organizacija navedena ena od članic Univerze v Ljubljani. Članek lahko v Repozitorij UL odda avtor raziskovalec ali nekdo od zaposlenih v njegovem imenu (npr. knjižničar). Trenutno še izstavimo uporabniško ime za Repozitorij UL, pozneje bo dostop z digitalno identiteto UL.
Glede na določila Obzorja 2020 in nacionalne strategije odprtega dostopa je potrebno ustrezno različico članka v repozitorij oddati čim prej in najkasneje ob objavi v reviji.
Če so avtorji ostali imetniki materialnih avtorskih pravic na članku in jih upravljajo s prostimi licencami Creative Commons, se lahko v repozitorij shrani založnikova različica članka (grafično oblikovana kot v reviji). Če so avtorji materialne avtorske pravice prenesli na založnika, mora slednji soglašati s shranitvijo ustrezne različice članka v repozitorij (skoraj vedno je to avtorjeva končna različica članka, v kateri so upoštevani predlogi recenzentov, in ni grafično oblikovana kot v reviji) in običajno zahteva začasno nedostopnost vsebine članka preko repozitorija (t.i. embargo). Dovoljenje založnika je razvidno iz založniške pogodbe med založnikom in avtorjem (angl. copyright transfer agreement) ali pa na spletni strani SHERPA/RoMEO (primer za eno od Springerjevih revij: • Author's post-print on any open access repository after 12 months after publication).

VPRAŠANJE: Običajno so finance premale, da bi lahko za vsako objavo plačali v reviji open access, zato EU omogoča tudi green open access preko repozitorijev: http://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/grants_manual/hi/oa_pilot/h2020-hi-oa-pilot-guide_en.pdf. Kako je pa to v skladu s pogodbami založnikov, če naložimo članek v repozitorij univerze?
ODGOVOR: Zanima vas, ali z zelenim odprtim dostopom kršite založniško pogodbo (angl. Copyright Transfer Agreement, CTA), ki jo avtor sklene z založnikom.
Pri zelenem odprtem dostopu je članek objavljen v naročniški reviji, avtorji z založniško pogodbo materialne avtorske pravice prenesejo na založnika, ki jim mora povratno dovoliti shranitev avtorjeve končne recenzirane različice članka (angl. postprint)  v institucionalni repozitorij. Skoraj vsi založniki to dovolijo. Za posamezno revijo lahko dovoljenje založnika preverite na spletni strani SHERPA/RoMEO ali, še bolj zanesljivo, v založniški pogodbi, s katero ste ali boste založniku prenesli materialne avtorske pravice.
V skladu z določili Obzorja 2020 in nacionalne strategije odprtega dostopa poteka izvedba odprtega dostopa v dveh korakih – shranitev v repozitorij in odprtje dostopa do vsebine članka v repozitoriju (po 6/12 mesecih).
Dolžina embarga je večinoma edina težava pri zelenem odprtem dostopu. Evropski in nacionalni financerji za biotehniko, medicino, naravoslovje in tehniko  zahtevajo embargo največ 6 mesecev, založniki pa vam bodo dovolili na primer 12 mesecev. V tem primeru si mora avtor prizadevati za ustrezno dolžino embarga. Evropska komisija je v dokumentu Guidelines to the Rules on Open Access to Scientific Publications and Open Access to Research Data in Horizon 2020 na strani 7 navedla povezavo na vzorec aneksa k založniški pogodbi (»a model amendment to publishing agreement«). Avtor lahko predlaga založniku sklenitev aneksa z založniški pogodbi za dosego dolžine embarga, kot ga določata Obzorje 2020 in nacionalna strategija odprtega dostopa (slednja je usklajena z določili glede odprtega dostopa v Obzorju 2020). Evropska komisija v nadaljevanju navaja: »This model is not mandatory but reflects the obligations for the beneficiary under the H2020 grant agreements. It can be supplemented by further provisions agreed between the parties, provided they are compatible with the Grant Agreement.«
V kolikor se avtor z založnikom ne more dogovoriti za dolžino embarga, ki jo je določila Evropska komisija, predlagamo, da koordinator projekta nezmožnost dogovora sporoči skrbniku projekta pri Evropski komisiji (angl. Project Officer).

VPRAŠANJE: Ali z objavo člankov na https://www.researchgate.net, izpolnimo zahteve glede odprtega dostopa v Obzorju 2020? Kako pa je s članki, ki so objavljeni v revijah, ki nimajo odprtega dostopa (Open Access)?
ODGOVOR: Z objavo člankov na Research Gate ne izpolnite pogoja glede odprtosti recenziranih člankov v Obzorju 2020 in nacionalni strategiji odprtega dostopa.
Odprtost člankov iz naročniških revij se zagotovi preko repozitorija, pri čemer je potrebno upoštevati embargo (začasno nedostopnost vsebine), ki ga določi založnik.

VPRAŠANJE: Naša raziskovalna skupina je članica Horizon 2020 projektov in svoje objave objavljamo na spletni strani projekta. Objavimo članke, ki niso v grafični podobi, ki jo uredi revija, s čimer ne kršimo copy right pravil. Ali s tem zadostimo pogoju odprtega dostopa, ali moramo objave naložiti v Repozitorij UL? V tem primeru prosim za navodila, kako to storimo? 
ODGOVOR: Z objavo recenziranih rokopisov na spletni strani projekta Obzorja 2020 ne izpolnite določil glede odprtega dostopa do recenziranih člankov iz projektov Obzorja 2020, kot je določeno v členu 29.2 pogodbe o sofinanciranju (angl. grant agreement). Za izvajanje določil pogodbe so soodgovorni vsi partnerji projekta, izvedbeno pa koordinator poskrbi, da se izpolnijo pravočasno in na pravilen način. Koristno bi bilo, da bi se partnerji projekta dogovorili oziroma bi  koordinator projekta poslal navodilo glede izpolnjevanja določil člena 29.2 (npr. vsak partner sam zagotovi odprtost publikacij iz projekta v repozitoriju svoje organizacije, en partner bo skrbel za odprtost publikacij, morda bi bila želja, da so odprte publikacije shranjene in dane na voljo javnosti preko tematskega repozitorija – pogoj je, da so repozitoriji kompatibilni z navodili OpenAIRE). V skladu s členom 29.2 je potrebno ustrezno različico članka shraniti v repozitorij, omogočiti odprti dostop do celotne vsebine članka iz repozitorija takoj ob izidu članka ali najkasneje v 6/12 mesecih ter v zapisu v repozitoriju poleg bibliografskih podatkov, ki jih poznamo iz COBISS-a, navesti tudi podatke o financerju, programu financiranja, številki pogodbe, akronimu in naslovu projekta ter še nekaj metapodatkov o objavi (t.i. kompatibilnost OpenAIRE). Številka pogodbe se uporablja za zajemanje metapodatkov, ki se prikažejo na portalu OpenAIRE in jih Evropska komisija uporablja v internih sistemih za preverjanje izpolnjevanja določil člena 29.2, na voljo pa je tudi izpis seznama objav za koordinatorja za potrebe poročanja o projektu.

V Repozitorij UL (RUL) lahko objave oddajo avtorji ali sodelavec UL v njihovem imenu. Če je bil narejen zapis za bibliografijo raziskovalca in s tem obstaja COBISS.SI-ID, se v RUL vpiše COBISS.SI-ID, s čimer se iz COBISS-a v RUL prenesejo vsi metapodatki, dopiše se metapodatke za OpenAIRE kompatibilnost in shrani ustrezno različico članka. Informacija o ustrezni različici je razvidna iz direktorija Sherpa/RoMEO ali založniške pogodbe.

VPRAŠANJE: Ali je potrebno določilo o objavi člankov v odprto-dostopnem Repozitoriju UL upoštevati tudi v primeru projektov ARRS?
ODGOVOR: Kolikor nam je znano, je ARRS v javne razpise zapisal, da si morajo prejemniki sredstev prizadevati za odprtost v skladu z nacionalno strategijo. Nacionalna strategija določa, da je odprtost recenziranih člankov obvezna, določilo ARRS bi torej pomenilo, da si morajo prejemniki sredstev prizadevati za obvezno odprtost vseh recenziranih člankov iz sofinanciranih projektov ali programov. Natančno je potrebno prebrati javni razpis ali poziv ARRS in pogodbo, ki je bila sklenjena med prejemnikom sredstev in ARRS-jem. V primeru dvoma prosimo preverite na ARRS, kakšna je pravilna izvedba določil glede odprtega dostopa v konkretnem razpisu ali pozivu ARRS.

VPRAŠANJE: Na projektu je stanje tako, da bi morali o njem zaradi Evropske komisije obvestiti tudi »[National Data Protection Authority]”: “The European Commission Research Executive Agency (REA) requests from all consortium members to comply with the notification requirements of the respective national Data Protection Authorities in order to achieve awareness of the project by the national Data Protection Authority.” Ali imamo tako avtoriteto v Sloveniji?
ODGOVOR: Glede na informacijo na spletni strani Evropske komisije (An overview of the National Data Protection Authorities) ima v Sloveniji Informacijski pooblaščenec vlogo National Data Protection Authority.


SPLOŠNA POJASNILA GLEDE IZPOLNJEVANJA DOLOČIL O ODPRTEM DOSTOPU V PROGRAMU OBZORJE 2020 IN V SKLADU Z NACIONALNO STRATEGIJO ODPRTEGA DOSTOPA

V pogodbah o sofinanciranju projektov (angl. grant agreement) v programu Obzorje 2020 je določilo glede odprtega dostopa do recenziranih člankov navedeno v členu 29.2.
Vlada Republike Slovenije je septembra 2015 sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.
Določila nacionalne strategije so popolnoma usklajena z določili glede odprtega dostopa v Obzorju 2020 (tj., obvezna odprtost vseh recenziranih člankov iz sofinanciranega projekta). Raziskovalec na enak način izpolni določila glede odprtega dostopa do recenziranih člankov v Obzorju 2020 in v skladu z nacionalno strategijo odprtega dostopa.

Načini odprtega dostopa do recenziranih člankov:
ZELENI ODPRTI DOSTOP = članki objavljeni v (naročniških) revijah + recenzirani prednatisi (angl. postprint) shranjeni v repozitorije:
• © 2018 Založnik
• založnik dovoli shranitev avtorjeve končne recenzirane različice v repozitorij, časovni zamik dostopnosti vsebine (t.i. embargo)

ZLATI ODPRTI DOSTOP = odprte revije (nekatere zahtevajo plačilo objave, = upravičeni stroški EU projekta in v nacionalnem financiranju raziskovalne dejavnosti)
• licenca CC-BY: © 2018 Avtor1 et al.
• licenca CC-BY dovoljuje shranitev objavljenega članka v repozitorij, vsebina dostopna takoj, raznolika nadaljnja uporaba v obsegu pravic prostih licenc CC

HIBRIDNE REVIJE = posamezen članek v naročniški reviji je odprto dostopen (plačilo objave, = upravičeni stroški EU projekta in v nacionalnem financiranju raziskovalne dejavnosti):
• licenca CC-BY: © 2018 Avtor1 et al.
• licenca CC-BY dovoljuje shranitev objavljenega članka v repozitorij, vsebina dostopna takoj, raznolika nadaljnja uporaba v obsegu pravic prostih licenc CC

Pojasnila v navodilih za odprti dostop v Obzorju 2020 veljajo tudi za izpolnjevanje določil nacionalne strategije: Participant Portal H2020 Online Manual, Open access & Data management
V slovenskem jeziku so informacije glede odprtega dostopa navedene na portalu Open Acces Slovenia

Glede konkretne izvedbe shranitve člankov v Repozitorij UL predlagamo, da delo izvede knjižnica članice UL (ji izstavimo uporabniško ime). Raziskovalci, katerih recenzirane članke je potrebno shraniti v Repozitorij, knjižnici predložijo seznam teh del in celotna besedila člankov. Pri člankih iz Obzorja 2020 je potrebno navesti tudi številko projekta, akronim in naslov projekta (v prihodnje bo enaka zahteva tudi za članke iz nacionalno financiranih raziskav). Različica celotnega besedila za v Repozitorij je odvisna od dogovora z založnikom. Če so avtorji ostali nosilci materialnih avtorskih pravic, ki jih upravljajo s prostimi licencami Creative Commons, se lahko v Repozitorij shrani in da na voljo javnosti založnikova različica članka. Če je imetnik materialnih pravic založnik, se v Repozitorij shrani avtorjeva končna različica članka (DOC pretvorjen v PDF) in se dostop do vsebine članka v Repozitoriju omogoči v skladu z dovoljenjem založnika (začasna nedostopnost – embargo).

Člen 29.2 v pogodbi o sofinanciranju Obzorje 2020 (vzorec pogodbe na tej povezavi vsebuje pojasnila):
29.2 Open access to scientific publications
Each beneficiary must ensure open access (free of charge, online access for any user) to all peer-reviewed scientific publications relating to its results. In particular, it must:
(a) as soon as possible and at the latest on publication, deposit a machine-readable electronic copy of the published version or final peer-reviewed manuscript accepted for publication in a repository for scientific publications;
Moreover, the beneficiary must aim to deposit at the same time the research data needed to validate the results presented in the deposited scientific publications.
(b) ensure open access to the deposited publication — via the repository — at the latest:
(i) on publication, if an electronic version is available for free via the publisher, or
(ii) within six months of publication (twelve months for publications in the social sciences and humanities) in any other case.
(c) ensure open access via the repository to the bibliographic metadata that identify the deposited publication.
The bibliographic metadata must be in a standard format and must include all of the following:
- the terms ["European Union (EU)" and "Horizon 2020"]["Euratom" and Euratom research and training programme 2014-2018’];
- the name of the action, acronym and grant number;
- the publication date, and length of embargo period if applicable, and
- a persistent identifier.

Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 (poglavje 6):
V okviru nacionalno financiranih raziskav mora vsak upravičenec skladno z veljavnimi pravili, sprejetimi na podlagi izvedbenih dokumentov, zagotoviti odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.
4.1 Shranitev publikacije v repozitorij
Upravičenci morajo v repozitorij za znanstvene publikacije shraniti strojno berljiv elektronski izvod končnega recenziranega rokopisa članka, ki je bil sprejet v objavo, ali objavljeno različico članka. To morajo storiti čim prej oziroma najkasneje ob objavi članka (v nekaterih primerih je shranitev ustrezne različice članka možna pred objavo, na primer ob sprejemu članka v objavo v reviji). Če je avtorskopravno dovoljeno, je potrebno shraniti objavljeno različico (z vidika postavitve, številčenja strani …). Članek je potrebno v repozitorij shraniti tudi, kadar je objavljen v odprtodostopni reviji (zlati odprti dostop) ali kot odprti članek v hibridni reviji.
4.2 Zagotovitev odprtega dostopa do publikacije preko repozitorija
Upravičenci morajo zagotoviti odprti dostop do celotne vsebine shranjene objave in z njo povezanih podatkov preko repozitorija, v katerega so shranili objavo.
Časovno je zagotovitev odprtega dostopa odvisna od načina odprtega dostopa:
- samoshranjevanje v repozitorij (zeleni odprti dostop): odprti dostop do celotne vsebine objave v obliki končnega recenziranega rokopisa morajo upravičenci v repozitoriju zagotoviti v največ šestih mesecih od datuma objave (oziroma v največ dvanajstih mesecih za objave na področju družboslovnih in humanističnih ved),
- odprto dostopne revije (zlati odprti dostop) oziroma odprta objava v hibridni reviji: celotna vsebina objave mora biti v obliki objavljenega članka v repozitoriju odprto dostopna najkasneje ob objavi slednjega,
- odprto dostopne znanstvene monografije, katerih avtorske pravice so upravljane s prostimi licencami Creative Commons, morajo biti v obliki objavljene monografije v repozitoriju odprto dostopne najkasneje ob izdaji.
4.3 Metapodatki
Upravičenci morajo ob shranitvi publikacije v repozitorij v slednjem zagotoviti tudi odprt dostop do bibliografskih metapodatkov o publikaciji, ki morajo biti v standardni obliki. Avtorji publikacij in sklopi raziskovalnih podatkov naj bodo ob nacionalni identifikaciji enolično opredeljeni s pomočjo obstojnih, nelastniških, odprtih in povezljivih identifikatorjev (na primer z izkoriščanjem obstoječih trajnostnih pobud, kot sta ORCID za identifikacijo avtorjev in DataCite za identifikacijo raziskovalnih podatkov).
Metapodatki morajo vsebovati tudi vse naslednje podatke:
- akronim financerja,
- program financiranja pri financerju,
- naslov projekta, akronim in številko pogodbe o dodelitvi sredstev,
- datum objave publikacije in dolžino obdobja embarga (če obstaja),
- trajno identifikacijsko oznako.

 

OSNOVNE INFORMACIJE O ODPRTI ZNANOSTI

Informacijski portal Open Access Slovenia
Nacionalni portal odprte znanosti
Portal OpenAIRE 

Informacija o odprtem dostopu v O2020: V Obzorju 2020 je obvezen odprt dostop do vseh recenziranih publikacij iz sofinanciranih projektov. Z letom 2017 bo Pilot odprtih raziskovalnih podatkov razširjen na vsa razpise Obzorja 2020. Več informacij je na voljo v dokumentu Informacija o odprtem dostopu do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020. Odprta dostopnost vsebine recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki so obravnavani v teh publikacijah, poveča vidnost in odmevnost (citiranost) publikacij. Dokument Informacija o odprtem dostopu do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020

Repozitorij Univerze v Ljubljani

Odprti raziskovalni podatki - navodila in usposabljanja Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani:

 

Podpora visokošolskih knjižnic odprti znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru: Erasmus+ mobilnost osebja za usposabljanje na Univerzi v Ljubljani 2017, 16.-17. 5. 2017

 

KONFERENCA Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru (in English)

ORGANIZATORJA: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Ljubljani.
Konferenca je nacionalni dogodek projekta OpenAIRE2020, ki je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 643410), in del aktivnosti v sklopu Meseca znanosti 2016

DATUM: 17. november 2016

KRAJ: Konferenčna dvorana Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana.

POROČILO na blogu OpenAIRE: Slovenian OpenAIRE national workshop on open science in the European Research Area

FOTOGRAFIJE: Na dnu te spletne strani.

POSNETEK: Na tej in angleški spletni strani, Facebooku in YouTubu.

FACEBOOK, TWITTER, YOUTUBE:
• FB: OpenAIRE
• Twitter: @OpenAIRE_eu
YouTube

JEZIK: Tuji predavatelji so predstavitve izvedli v angleškem jeziku, prevajanje v slovenski jezik ni bilo zagotovljeno.

KONTAKT:
E-pošta:
Tel. št.: 01 2418 679, 01 4784 792

O KONFERENCI: Udeleženci so se na konferenci seznanili z najnovejšimi aktivnostmi glede odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru (na primer Zaključki Sveta Evropske Unije glede prehoda v sistem odprte znanosti, Platforma za politiko odprte znanosti, Evropska agenda odprte znanosti, Evropski oblak odprte znanosti - prvo poročilo). Vlada Republike Slovenije je septembra 2015 sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. Kateri so preostali vidiki odprte znanosti in kako jih zasnovati v Sloveniji kot delu Evropskega raziskovalnega prostora? OpenAIRE zagotavlja storitve za poročanje za raziskovalce, koordinatorje projektov in financerje. Z letom 2017 bodo raziskovalni podatki v Obzorju 2020 privzeto odprto dostopni, z možnostjo izločitve iz pilota odprtih raziskovalnih podatkov. V Evropskem raziskovalnem prostoru se vzpostavljajo virtualna raziskovalna okolja, na primer v okviru projekta OpenDreamKitOdprta znanost bo privzeti način delovanja današnjih raziskovalcev na začetku kariere.

PROGRAM KONFERENCE

Otvoritev Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.00-10.30 Pozdravni nagovori
Politike Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.30-11.00 Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Prehod v sistem odprte znanosti: od vizije k delovanju
11.00-11.30 mag. Urban Krajcar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020
11.30-12.00 Odmor za kavo
Izvedba Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
12.00-12.30 Dr. Wainer Lusoli, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Od vizije k delovanju: Evropski oblak odprte znanosti
12.30-13.00 Dr. Tony Ross-Hellauer, Projekt OpenAIRE2020: OpenAIRE e-infrastrukture za odprto znanost
13.00-13.30 Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Odprti raziskovalni podatki v kontekstu evropske politike in Obzorja 2020
13.30-14.00 Dr. Marijan Beg, University of Southampton: Virtualno raziskovalno okolje OpenDreamKit
14.00-14.30 Odmor za kavo
Prihodnost    Moderator prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani
14.30-15.00 Dr. Jonathan P. Tennant, Imperial College London: Mi smo generacija Odprtost
15.00-16.00 Okrogla miza o odprti znanosti v Sloveniji (sodelujejo predavatelji mag. Urban Krajcar, dr. Wainer Lusoli, dr. Marijan Beg in dr. Jonathan P. Tennant, prof. dr. Slobodan Žumer
ter udeleženci konference)


O PREDAVATELJIH

Patrick Brenier se je po desetletni zaposlitvi kot inženir v obrambnem sektorju v Franciji leta 2001 pridružil Evropski komisiji, kjer je sodeloval pri oblikovanju in izvajanju politik Evropske unije za povečanje intenzivnosti raziskovalne in razvojne dejavnosti (cilj 3 %), predvsem državnih pomoči raziskavam in razvoju, finančnih spodbud in prenosa znanja. Nato je prešel k ekonomskim analizam in vrednotenju raziskovalnih in inovacijskih politik držav članic EU kot dela Evropskega semestra povečane koordinacije politik, ki usmerja Strategijo Evropa 2020. Leta 2014 se je pridružil enoti, ki je odgovorna za razvoj znanstvene politike EU in podpira prehod v odprto znanost. Vodilna pobuda EU glede odprte znanosti je razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti.

Mag. Urban Krajcar je začel kariero kot svetovalec na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, kjer je bil vključen v proces pridružitve Slovenije Evropski uniji. V letu 2009 je postal vodja ministrovega kabineta v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in se leta 2010 kmalu po ministrovem odstopu pridružil Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer je bil vodja enote za strukturne sklade in odgovoren za izvedbo glavnih raziskovalnih in razvojnih instrumentov v okviru strukturnih skladov. Marca 2013 je bil imenovan za generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Dr. Wainer Lusoli petnajst let deluje na stiku znanosti in politike – na univerzi, v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije, in sedaj v Bruslju na Direktoratu za raziskave in inovacije kot podpora načrtovanju Evropskega oblaka odprte znanosti. Predno se je pridružil Direktoratu, je bil višji raziskovalec v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije, kjer se je ukvarjal s pravnimi podlagami informacijskih tehnologij in zaščite podatkov, z ekonomijo osebnih podatkov in tržiščem identitet ter z arhitekturo identitete v javnih in tržnih storitvah. Wainer je pridobil doktorski naziv na London School of Economics in visokošolske nazive na Bologna University ter na Europaeumu. Bil je raziskovalec na London School of Economics in na University of Salford ter višji predavatelj na University of Chester. Ukvarjal se je z vidiki informacijske družbe, sodelovanja državljanov, demokracije, političnega predstavljanja in novih medijev. Vabljena predavanja, prispevke in govore je imel na več kot štiridesetih mednarodnih dogodkih, o novih medijih je veliko objavljal v znanstvenih revijah. Njegov h-index je 23, kakršen koli že je pomen tega kazalnika v dobi alternativnega vrednotenja znanosti. Je avtor knjige (Voice and equality: the state of electronic democracy in Britain, 2013,) in soavtor poročila (2012, Pan-European Survey of  Practices, Attitudes and Policy Preferences as regards Personal Identity Data Management), ki je največja mnenjska analiza kadarkoli izvedena o zasebnosti, identiteti in zaščiti podatkov v Evropi.

Dr. Tony Ross-Hellauer je znanstveni upravljavec projekta OpenAIRE2020 in deluje v okviru Enote za elektronsko založništvo v Deželni in univerzitetni knjižnici v Göttingenu. Ima doktorat znanosti iz infomacijskih ved (Univerza v Glasgowu, 2012), poleg naslovov magistra filozofije in magistra informacijskih ter knjižničnih študijev. Je vnet zagovornik odprte znanosti z raziskovalnim zanimanjem za e-infrastrukture, repozitorije, iskanje informacij in tudi za filozofijo ter zgodovino tehnologije.

Dr. Marijan Beg je raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje Univerze v Southamptonu. Leta 2010 je diplomiral iz elektronskega inženirstva/mikroelektronike na Univerzi v Novem Sadu (Srbija) in leta 2011 magistriral iz nanoelektronike in nanotehnologije na Univerzi v Southamptonu. Doktorski študij je na isti univerzi zaključil leta 2016 z disertacijo o helimagnetnih nanostrukturah. Marijana raziskovalno zanimajo mikromagnetika, razvoj mikromagnetnih simulacijskih orodij, skirmioni, helimagnetizem, spintronika, magnetne nanonaprave, računalniška znanost in inženirstvo, simulacije in modeliranje ter kompleksni sistemi. Kot raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje se ukvarja z virtualnim raziskovalnim okoljem Object Oriented MicroMagnetic Framework (OOMMF) kot delom projekta OpenDreamKit, ki je financiran iz okvirnega programa Obzorje 2020.

Dr. Jonathan P. Tennant je nedavno zaključil doktorski študij iz paleontologije na Oddelku za vede o zemlji in inženirstvo zemlje na Imperial College London. V raziskovanju se osredotoča na vzorce biorazličnosti in izumiranja vrst ter na biološka in okoljska gibala teh vzorcev kot tudi na razvoj krokodilov. Jon je zelo predan znanstvenemu komuniciranju in močno verjame, da bi znanost morala biti v javni domeni. Zelo ga zanima spremljanje in predavanja o vplivu odprte znanosti na znanstveno komuniciranje. Upravlja blog Green Tea and Velociraptors in tvita o svojih priljubljenih temah.

 

 

FOTOGRAFIJE S KONFERENCE ODPRTA ZNANOST V EVROPSKEM RAZISKOVALNEM PROSTORU, 17. 11. 2016. Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP d.o.o.

  Konf  konf  konf  konf  k  k  k  k  k  k  k  k  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  s  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a