Posvet o spreminjanju vrednotenja raziskovalne dejavnosti, 27. november 2020

Delavnica Ravnanje z raziskovalni podatki, 11. marec 2020

Delavnica Odprta znanost, 23. januar 2020

Konferenca Univerzitetno založništvo, 23. maj 2019

Konferenca Odprta znanost, 22. maj 2019

Odprti dostop v humanistiki, 22. maj 2018


Podpora visokošolskih knjižnic odprti znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru: Erasmus+ mobilnost osebja za usposabljanje na Univerzi v Ljubljani 2017
, 16.-17. maj 2017, poročilo

Konferenca Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru, 17. november 2016



                                                                             logo       
Delavnica Odprta znanost
Pravna fakulteta, 23. januar 2020

Organizatorja Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani ter nacionalna točka OpenAIRE-Advance.
Lokacija: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana (zemljevid).
Udeležba na delavnici v prostorih Pravne fakultete je brezplačna, potrebna je prijava.
Neposreden video prenos na to spletno stran in naknadna dostopnost posnetka v Arhivu dogodkov.
Za spremljanje prenosa ni potrebna prijava na delavnico.
Predstavitve predavateljev bodo objavljene v spodaj navedenem programu.                                          
Kontakt: , 01 2418 679.                                                                                                 ENGLISH

Posnetek delavnice na YouTube

Poročilo o delavnici na blogu OpenAIRE 

PROGRAM 

PLENARNI SKLOP (ZLATA DVORANA)
Moderator: prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo

9.00-9.20         Odprta znanost, prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani (video)

9.20-9.50         Priložnosti projekta HPC RIVR za slovenske raziskovalce, prof. dr. Zoran Ren, Univerza v Mariboru (video)

9.50-10.10       Diagnostično analitski center ELES, dr. Uroš Kerin, ELES (video)

10.10-10.40     FAIR presoja raziskovalnih podatkov, dr. Anusuriya Devaraju, MARUM - Univerza v Bremnu (video)

10.40-11.10     Odmor

11.10-11.40     EOSC, njegova skupnost in upravljanje, g. Andrea Grisilla, Technopolis Group (video)

11.40-12.05     Odprti oblak za družboslovje in humanistiko (SSHOC)
                             mag. Irena Vipavc Brvar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (video)

12.05-12.30     Odprti oblak za evropske raziskave v vedah o življenju, biologiji in medicini (EOSC-Life) 
                            
doc. dr. Branimir L. Leskošek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (video)

12.30-13.30     Odmor

VZPOREDNI SKLOP DRUŽBOSLOVJE, HUMANISTIKA (SEMINAR 5)

13.30-15.00      Moderatorica: prof. dr. Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

                             Upravljanje raziskovalnih podatkov v projektu MiCREATE (O2020)
                              
g. Peter Čerče, Znanstveno-raziskovalno središče Koper (video)

                             Tematska orodja in storitve v EOSC:
                             CESSDA ERIC, Arhiv družboslovnih podatkov
                              doc. dr. Janez Štebe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (video)
                             CLARIN ERIC, CLARIN Slovenija
                              izr. prof. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (video)
                              dr. Tomaž Erjavec, Institut Jožef Stefan (video)
                             DARIAH ERIC, DARIAH-SI
                              dr. Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino (video)
                              dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino (video)
 
VZPOREDNI SKLOP NARAVOSLOVJE, TEHNIKA, BIOTEHNIKA, MEDICINA (ZLATA DVORANA)

13.30-15.00      Moderator: prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

                             Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, FAIR in odprto dostopni raziskovalni podatki
                             doc. dr. Sebastian Dahle, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (video)

                             Upravljanje raziskovalnih podatkov na primeru obnovljivih materialov in izdelkov
                             dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE (video)

                             Tematska orodja in storitve v EOSC:
                             ELIXIR Slovenija
                             doc. dr. Branimir L. Leskošek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (video)
                             

O PREDAVATELJIH

G. Peter Čerče,
višji asistent, je vodja Knjižnice Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, infrastrukturne enote Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju ter Infrastrukturnega programa ZRS Koper. Je tudi administrator portala revij Znanstvene založbe Annales, ki uporablja Open Journal Systems, in tehnični urednik revije »Annales Kinesiologiae«.

Doc. dr. Sebastian Dahle je štipendist sklada Marie Skłodowska-Curie na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V raziskovanju uporablja netermične plazme za plinsko čiščenje in obdelavo ter za modificiranje in premazovanje površin. PlasmaSolution je projekt MSCA v okvirnem programu Obzorju 2020, v okviru katerega bo nova tehnika Plasma-Enhanced Chemical Solution Deposition (PECSD) uporabljena za nanos površinskih premazov na les in lesne substrate ter za utrjevanje premazov s pomočjo plazme.

Dr. Anusuriya Devaraju je podatkovna znanstvenica pri PANGAEA na Univerzi v Bremnu, ki je ena od partnerjev projekta FAIRsFAIR. Zelo jo zanima integracija in odkrivanje podatkov, iz česar ima tudi veliko raziskovalno-razvojnih izkušenj. Raziskovalno jo zanima presek računalniških in ved o Zemlji ter okolju, še posebej razvoj in vzpostavitev tehnik ter orodij za integracijo in odkrivanje specifičnih raziskovalnih objektov, kot so sklopi raziskovalnih podatkov in vzorci.

Dr. Tomaž Erjavec je strokovno-raziskovalni svetnik na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Raziskovalno ga zanimajo jezikovne tehnologije za slovenščino, digitalna humanistika, jezikovni korpusi in drugi jezikovni viri, standardizacija kodiranja besedil, strojno učenje za označevanje jezikovnih podatkov in računalniška morfologija. Je nacionalni koordinator slovenske raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI.

Izr. prof. dr. Darja Fišer poučuje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je višja znanstvena sodelavka na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Raziskovalno se ukvarja s procesiranjem nestandardnega  jezika, računsko leksikalno semantiko, jezikovnimi viri za slovenski lingvistični korpus in prevajalskimi tehnologijami. Je namestnica generalne direktorice CLARIN ERIC za vključevanje uporabnikov in sodeluje v drugih mednarodnih ter nacionalnih pobudah.

G. Andrea Grisilla je višji svetovalec v Technopolis Group in vodja ter koordinator projekta EOSCsecretariat.eu. V 27 projektih, financiranih s strani Evropske komisije (predvsem 7.OP, CIP, IEE, ERASMUS+ in Obzorje 2020), je zagotavljal koordinacijo nalog, dela in rezultatov med partnerji projektov ter pravno in finančno upravljanje v skladu s pravili EU za financiranje projektov.

Doc. dr. Jurij Hadalin se na Inštitutu za novejšo zgodovino ukvarja z raziskovanjem slovenske in jugoslovanske politične zgodovine po letu 1945. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava o zgodovini totalitarnih in avtoritarnih ideologij ter Balkanu. Opravlja naloge nacionalnega koordinatorja DARIAH-SI.

Dr. Uroš Kerin je pomočnik direktorja Področja za upravljanje sredstev in projektov ELES, vodja Diagnostično analitskega centra in ELES-ove znanstveno-raziskovalne komisije za sodelovanje z univerzami. Dr. Kerin ima veliko izkušenj z upravljanjem in tehničnim vodenjem projektov ter svetovanjem v Sloveniji in tujini.

Doc. dr. Branimir L. Leskošek je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja vozlišča ELIXIR Slovenija, ki se ukvarja s podatkovnimi viri, računalniško infrastrukturo in orodji za specifična biomedicinska področja.

Prof. dr. Gregor Majdič
je predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani. Kot profesor za fiziologijo deluje na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskavami s področja molekularne nevroendokrinologije (delovanje genov in hormonov, predvsem v povezavi z možgani) ter je soustanovitelj odcepljenega slovenskega biotehnološkega podjetja Animacel za zdravljenje domačih živali z matičnimi celicami. Piše tudi poljudnoznanstvene članke in knjige.

Dr. Andrej Pančur je znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino in vodja infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja, dejaven pa je tudi na področju digitalne humanistike. Raziskovalno se posveča gospodarski in socialni zgodovini slovenskega ozemlja v okviru habsburške monarhije v 19. stoletju ter zgodovini mednacionalnih odnosov.

Prof. dr. Zoran Ren je prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru za področji Konstruiranje in Mehanika ter vodja projekta HPC RIVR. Prof. Ren je strokovnjak za zahtevno računalniško modeliranje in simulacije, visokozmogljivo računanje, modeliranje hitrih prehodnih pojavov v trdninah, konstruiranje strojnih elementov ter za razvoj in karakterizacijo celičnih metamaterialov. Je gostujoči predavatelj in raziskovalec na več tujih univerzah ter uspešno sodeluje z domačimi in tujimi podjetji.
 
Dr. Ana Slavec je svetovalka za statistiko in raziskovalka na InnoRenew CoE Centru odličnosti za raziskave ter inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Je ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke RDA Evropa za področje tehnike – obnovljivih materialov, koordinatorka delovne skupine za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev Eurodoc ter članica delovne skupine za načela FAIR pri Evropskem oblaku odprte znanosti.

Doc. dr. Janez Štebe je predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Svetuje za potrebe FAIR in odprto dostopnih raziskovalnih podatkov ter njihove hrambe. Sodeluje v številnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja raziskovalne podatkovne infrastrukture.

Mag. Irena Vipavc Brvar je strokovnjakinja za arhiviranje podatkov kvantitativnih raziskav v družboslovju. Zaposlena je v Arhivu družboslovnih podatkov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pripravila in vodila je številne delavnice s področja načrtovanja ravnanja ter kakovosti raziskovalnih podatkov, rabe domačih in mednarodnih podatkovnih arhivov ter podobno. Sodeluje pri večjih mednarodnih projektih in je vodja izobraževanja v CESSDA ERIC.


DODATNE INFORMACIJE

ODPRTA ZNANOST
Open Science
Open Science Policy Platform Recommendations

SUPERRAČUNALNIKI
SLING - Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje

EVROPSKI OBLAK ODPRTE ZNANOSTI (EOSC)
Open science, innovation and data - Building EOSC together
What can researchers and research networks get from EOSC?
EOSC Symposium 2019, Budmpešta, 26.-28. 11. 2019, predstavitev Rules of participation as part of the EOSC process in sklopi EOSC Use Cases, Skills development for EOSC ter EOSC as a Federation
EOSC governance boards come together in Milan to move EOSC forward
The «EOSC-5b» projects: quick update
Projekt National Initiatives for Open Science in Europe (NI4OS-Europe)
Projekt EOSCsecretariat.eu, predstavitev

RAZISKOVALNI PODATKI
Sharing research data: a FAIRytale?
The FAIR Guiding Principles for scientific data management and stewardship
Tree camps, one destination: the intersections of research data management, FAIR and Open
Research Data Management Handbook A primer on managing your research data
OpenAIRE Guiding you in open science
Open Research Data and Data Management Plans: Information for ERC grantees
Research Data Management and Legal issues related to research data
Research data management (RDM) open training materials 
Data Carpentry
Registry of Research Data Repositories (re3data.org)
FAIRsharing je del infrastrukture ELIXIR
Projekt Fostering Fair Data Practices in Europe (FAIRsFAIR)
GO FAIR
Nacionalno vozlišče Research Data Alliance
Cost of not having FAIR research data

Projekt OpenAIRE-Advance je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 777541).
 

Konferenca Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru, 17. november 2016  

ORGANIZATORJA: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Ljubljani. 
Konferenca je nacionalni dogodek projekta OpenAIRE2020, ki je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 643410), in del aktivnosti v sklopu Meseca znanosti 2016

DATUM: 17. november 2016KRAJ: Konferenčna dvorana Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana.

POROČILO na blogu OpenAIRESlovenian OpenAIRE national workshop on open science in the European Research Area


 

FOTOGRAFIJE: Na dnu te spletne strani.

POSNETEK: Na tej in angleški spletni strani, Facebooku in YouTubu.

FACEBOOK, TWITTER, YOUTUBE:
• FB: OpenAIRE
• Twitter: @OpenAIRE_eu
• YouTube

JEZIK: Tuji predavatelji so predstavitve izvedli v angleškem jeziku, prevajanje v slovenski jezik ni bilo zagotovljeno.

KONTAKT:
E-pošta: 
Tel. št.: 01 2418 679, 01 4784 792

O KONFERENCI: Udeleženci so se na konferenci seznanili z najnovejšimi aktivnostmi glede odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru (na primer Zaključki Sveta Evropske Unije glede prehoda v sistem odprte znanostiPlatforma za politiko odprte znanostiEvropska agenda odprte znanostiEvropski oblak odprte znanosti - prvo poročilo). Vlada Republike Slovenije je septembra 2015 sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. Kateri so preostali vidiki odprte znanosti in kako jih zasnovati v Sloveniji kot delu Evropskega raziskovalnega prostora? OpenAIRE zagotavlja storitve za poročanje za raziskovalce, koordinatorje projektov in financerje. Z letom 2017 bodo raziskovalni podatki v Obzorju 2020 privzeto odprto dostopni, z možnostjo izločitve iz pilota odprtih raziskovalnih podatkov. V Evropskem raziskovalnem prostoru se vzpostavljajo virtualna raziskovalna okolja, na primer v okviru projekta OpenDreamKitOdprta znanost bo privzeti način delovanja današnjih raziskovalcev na začetku kariere.

PROGRAM KONFERENCE

Otvoritev Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.00-10.30 Pozdravni nagovori
Politike Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani

10.30-11.00

Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Prehod v sistem odprte znanosti: od vizije k delovanju

11.00-11.30 mag. Urban Krajcar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020
11.30-12.00 Odmor za kavo
Izvedba Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
12.00-12.30 Dr. Wainer Lusoli, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Od vizije k delovanju: Evropski oblak odprte znanosti
12.30-13.00 Dr. Tony Ross-Hellauer, Projekt OpenAIRE2020: OpenAIRE e-infrastrukture za odprto znanost
13.00-13.30 Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Odprti raziskovalni podatki v kontekstu evropske politike in Obzorja 2020
13.30-14.00 Dr. Marijan Beg, University of Southampton: Virtualno raziskovalno okolje OpenDreamKit
14.00-14.30 Odmor za kavo
Prihodnost    Moderator prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani
14.30-15.00 Dr. Jonathan P. Tennant, Imperial College London: Mi smo generacija Odprtost
15.00-16.00 Okrogla miza o odprti znanosti v Sloveniji (sodelujejo predavatelji mag. Urban Krajcar, dr. Wainer Lusoli, dr. Marijan Beg in dr. Jonathan P. Tennant, prof. dr. Slobodan Žumer
ter udeleženci konference)


O PREDAVATELJIH

Patrick Brenier 
se je po desetletni zaposlitvi kot inženir v obrambnem sektorju v Franciji leta 2001 pridružil Evropski komisiji, kjer je sodeloval pri oblikovanju in izvajanju politik Evropske unije za povečanje intenzivnosti raziskovalne in razvojne dejavnosti (cilj 3 %), predvsem državnih pomoči raziskavam in razvoju, finančnih spodbud in prenosa znanja. Nato je prešel k ekonomskim analizam in vrednotenju raziskovalnih in inovacijskih politik držav članic EU kot dela Evropskega semestra povečane koordinacije politik, ki usmerja Strategijo Evropa 2020. Leta 2014 se je pridružil enoti, ki je odgovorna za razvoj znanstvene politike EU in podpira prehod v odprto znanost. Vodilna pobuda EU glede odprte znanosti je razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti.

Mag. Urban Krajcar je začel kariero kot svetovalec na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, kjer je bil vključen v proces pridružitve Slovenije Evropski uniji. V letu 2009 je postal vodja ministrovega kabineta v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in se leta 2010 kmalu po ministrovem odstopu pridružil Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer je bil vodja enote za strukturne sklade in odgovoren za izvedbo glavnih raziskovalnih in razvojnih instrumentov v okviru strukturnih skladov. Marca 2013 je bil imenovan za generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Dr. Wainer Lusoli petnajst let deluje na stiku znanosti in politike – na univerzi, v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije, in sedaj v Bruslju na Direktoratu za raziskave in inovacije kot podpora načrtovanju Evropskega oblaka odprte znanosti. Predno se je pridružil Direktoratu, je bil višji raziskovalec v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije, kjer se je ukvarjal s pravnimi podlagami informacijskih tehnologij in zaščite podatkov, z ekonomijo osebnih podatkov in tržiščem identitet ter z arhitekturo identitete v javnih in tržnih storitvah. Wainer je pridobil doktorski naziv na London School of Economics in visokošolske nazive na Bologna University ter na Europaeumu. Bil je raziskovalec na London School of Economics in na University of Salford ter višji predavatelj na University of Chester. Ukvarjal se je z vidiki informacijske družbe, sodelovanja državljanov, demokracije, političnega predstavljanja in novih medijev. Vabljena predavanja, prispevke in govore je imel na več kot štiridesetih mednarodnih dogodkih, o novih medijih je veliko objavljal v znanstvenih revijah. Njegov h-index je 23, kakršen koli že je pomen tega kazalnika v dobi alternativnega vrednotenja znanosti. Je avtor knjige (Voice and equality: the state of electronic democracy in Britain, 2013,) in soavtor poročila (2012, Pan-European Survey of  Practices, Attitudes and Policy Preferences as regards Personal Identity Data Management), ki je največja mnenjska analiza kadarkoli izvedena o zasebnosti, identiteti in zaščiti podatkov v Evropi.

Dr. Tony Ross-Hellauer je znanstveni upravljavec projekta OpenAIRE2020 in deluje v okviru Enote za elektronsko založništvo v Deželni in univerzitetni knjižnici v Göttingenu. Ima doktorat znanosti iz infomacijskih ved (Univerza v Glasgowu, 2012), poleg naslovov magistra filozofije in magistra informacijskih ter knjižničnih študijev. Je vnet zagovornik odprte znanosti z raziskovalnim zanimanjem za e-infrastrukture, repozitorije, iskanje informacij in tudi za filozofijo ter zgodovino tehnologije.

Dr. Marijan Beg je raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje Univerze v Southamptonu. Leta 2010 je diplomiral iz elektronskega inženirstva/mikroelektronike na Univerzi v Novem Sadu (Srbija) in leta 2011 magistriral iz nanoelektronike in nanotehnologije na Univerzi v Southamptonu. Doktorski študij je na isti univerzi zaključil leta 2016 z disertacijo o helimagnetnih nanostrukturah. Marijana raziskovalno zanimajo mikromagnetika, razvoj mikromagnetnih simulacijskih orodij, skirmioni, helimagnetizem, spintronika, magnetne nanonaprave, računalniška znanost in inženirstvo, simulacije in modeliranje ter kompleksni sistemi. Kot raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje se ukvarja z virtualnim raziskovalnim okoljem Object Oriented MicroMagnetic Framework (OOMMF) kot delom projekta OpenDreamKit, ki je financiran iz okvirnega programa Obzorje 2020.

Dr. Jonathan P. Tennant je nedavno zaključil doktorski študij iz paleontologije na Oddelku za vede o zemlji in inženirstvo zemlje na Imperial College London. V raziskovanju se osredotoča na vzorce biorazličnosti in izumiranja vrst ter na biološka in okoljska gibala teh vzorcev kot tudi na razvoj krokodilov. Jon je zelo predan znanstvenemu komuniciranju in močno verjame, da bi znanost morala biti v javni domeni. Zelo ga zanima spremljanje in predavanja o vplivu odprte znanosti na znanstveno komuniciranje. Upravlja blog Green Tea and Velociraptors in tvita o svojih priljubljenih temah.

FOTOGRAFIJE S KONFERENCE ODPRTA ZNANOST V EVROPSKEM RAZISKOVALNEM PROSTORU, 17. 11. 2016.
Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP d.o.o. 

Konf  konf  konf  konf  k  k  k  k  k  k  k  k  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  s  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a  a