logo       
Delavnica Odprta znanost
Pravna fakulteta, 23. januar 2020

Organizatorja Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani ter nacionalna točka OpenAIRE-Advance.
Lokacija: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana (zemlljevid).
Udeležba na delavnici v prostorih Pravne fakultete je brezplačna, potrebna je prijava.
Neposreden video prenos na to spletno stran in naknadna dostopnost posnetka v Arhivu dogodkov.
Za spremljanje prenosa ni potrebna prijava na delavnico.
Predstavitve predavateljev bodo objavljene v spodaj navedenem programu.                                          
Kontakt: , 01 2418 679.                                                                                                 ENGLISH

PRIJAVA

Zahtevana stran/sekcija vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov (vdelane youtube, facebook video vsebine...).



Zahtevana stran/sekcija vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov (vdelane youtube, facebook video vsebine...).


Zahtevana stran/sekcija vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov (vdelane youtube, facebook video vsebine...).

PROGRAM 

PLENARNI SKLOP (ZLATA DVORANA)
Video prenos:
- pred odmorom na https://youtu.be/ZWcK3ig2RqI
- po odmoru na https://youtu.be/a1mfZNRduQE

Moderator: prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo

9.00-9.20         Odprta znanost, prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

9.20-9.50         Priložnosti projekta HPC RIVR za slovenske raziskovalce, prof. dr. Zoran Ren, Univerza v Mariboru

9.50-10.10       Diagnostično analitski center ELES, dr. Uroš Kerin, ELES

10.10-10.40     FAIR presoja raziskovalnih podatkov, dr. Anusuriya Devaraju, MARUM - Univerza v Bremnu

10.40-11.10     Odmor

11.10-11.40     EOSC, njegova skupnost in upravljanje, g. Andrea Grisilla, Technopolis Group

11.40-12.05     Odprti oblak za družboslovje in humanistiko (SSHOC)
                             mag. Irena Vipavc Brvar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

12.05-12.30     Odprti oblak za evropske raziskave v vedah o življenju, biologiji in medicini (EOSC-Life
                            
doc. dr. Branimir L. Leskošek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

12.30-13.30     Odmor

VZPOREDNI SKLOP DRUŽBOSLOVJE, HUMANISTIKA (SEMINAR 5)
Neposredni prenos na https://youtu.be/kTjydjtlHGc

13.30-15.00      Moderatorica: prof. dr. Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

                             Upravljanje raziskovalnih podatkov v projektu MiCREATE (O2020)
                              
g. Peter Čerče, Znanstveno-raziskovalno središče Koper

                             Tematska orodja in storitve v EOSC:
                             CESSDA ERICArhiv družboslovnih podatkov
                              doc. dr. Janez Štebe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
                             CLARIN ERICCLARIN Slovenija
                              izr. prof. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
                              dr. Tomaž Erjavec, Institut Jožef Stefan
                             DARIAH ERICDARIAH-SI 
                              dr. Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino
                              dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino
 
VZPOREDNI SKLOP NARAVOSLOVJE, TEHNIKA, BIOTEHNIKA, MEDICINA (ZLATA DVORANA)
Neposredni prenos na https://youtu.be/7AqaTnj-xpQ

13.30-15.00      Moderator: prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

                             Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki,  FAIR in odprto dostopni raziskovalni podatki
                             doc. dr. Sebastian Dahle, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

                             Upravljanje raziskovalnih podatkov na primeru obnovljivih materialov in izdelkov
                             dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE

                             Tematska orodja in storitve v EOSC:
                             ELIXIR Slovenija
                             doc. dr. Branimir L. Leskošek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
                             

O PREDAVATELJIH

G. Peter Čerče,
višji asistent, je vodja Knjižnice Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, infrastrukturne enote Center za informacijsko in infrastrukturno podporo raziskovanju ter Infrastrukturnega programa ZRS Koper. Je tudi administrator portala revij Znanstvene založbe Annales, ki uporablja Open Journal Systems, in tehnični urednik revije »Annales Kinesiologiae«.

Doc. dr. Sebastian Dahle je štipendist sklada Marie Skłodowska-Curie na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V raziskovanju uporablja netermične plazme za plinsko čiščenje in obdelavo ter za modificiranje in premazovanje površin. PlasmaSolution je projekt MSCA v okvirnem programu Obzorju 2020, v okviru katerega bo nova tehnika Plasma-Enhanced Chemical Solution Deposition (PECSD) uporabljena za nanos površinskih premazov na les in lesne substrate ter za utrjevanje premazov s pomočjo plazme.

Dr. Anusuriya Devaraju je podatkovna znanstvenica pri PANGAEA na Univerzi v Bremnu, ki je ena od partnerjev projekta FAIRsFAIR. Zelo jo zanima integracija in odkrivanje podatkov, iz česar ima tudi veliko raziskovalno-razvojnih izkušenj. Raziskovalno jo zanima presek računalniških in ved o Zemlji ter okolju, še posebej razvoj in vzpostavitev tehnik ter orodij za integracijo in odkrivanje specifičnih raziskovalnih objektov, kot so sklopi raziskovalnih podatkov in vzorci.

Dr. Tomaž Erjavec je strokovno-raziskovalni svetnik na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Raziskovalno ga zanimajo jezikovne tehnologije za slovenščino, digitalna humanistika, jezikovni korpusi in drugi jezikovni viri, standardizacija kodiranja besedil, strojno učenje za označevanje jezikovnih podatkov in računalniška morfologija. Je nacionalni koordinator slovenske raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI.

Izr. prof. dr. Darja Fišer poučuje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je višja znanstvena sodelavka na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Raziskovalno se ukvarja s procesiranjem nestandardnega  jezika, računsko leksikalno semantiko, jezikovnimi viri za slovenski lingvistični korpus in prevajalskimi tehnologijami. Je namestnica generalne direktorice CLARIN ERIC za vključevanje uporabnikov in sodeluje v drugih mednarodnih ter nacionalnih pobudah.

G. Andrea Grisilla je višji svetovalec v Technopolis Group in vodja ter koordinator projekta EOSCsecretariat.eu. V 27 projektih, financiranih s strani Evropske komisije (predvsem 7.OP, CIP, IEE, ERASMUS+ in Obzorje 2020), je zagotavljal koordinacijo nalog, dela in rezultatov med partnerji projektov ter pravno in finančno upravljanje v skladu s pravili EU za financiranje projektov.

Doc. dr. Jurij Hadalin se na Inštitutu za novejšo zgodovino ukvarja z raziskovanjem slovenske in jugoslovanske politične zgodovine po letu 1945. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava o zgodovini totalitarnih in avtoritarnih ideologij ter Balkanu. Opravlja naloge nacionalnega koordinatorja DARIAH-SI.

Dr. Uroš Kerin je pomočnik direktorja Področja za upravljanje sredstev in projektov ELES, vodja Diagnostično analitskega centra in ELES-ove znanstveno-raziskovalne komisije za sodelovanje z univerzami. Dr. Kerin ima veliko izkušenj z upravljanjem in tehničnim vodenjem projektov ter svetovanjem v Sloveniji in tujini.

Doc. dr. Branimir L. Leskošek je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja vozlišča ELIXIR Slovenija, ki se ukvarja s podatkovnimi viri, računalniško infrastrukturo in orodji za specifična biomedicinska področja.

Prof. dr. Gregor Majdič
je predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani. Kot profesor za fiziologijo deluje na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskavami s področja molekularne nevroendokrinologije (delovanje genov in hormonov, predvsem v povezavi z možgani) ter je soustanovitelj odcepljenega slovenskega biotehnološkega podjetja Animacel za zdravljenje domačih živali z matičnimi celicami. Piše tudi poljudnoznanstvene članke in knjige.

Dr. Andrej Pančur je znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino in vodja infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja, dejaven pa je tudi na področju digitalne humanistike. Raziskovalno se posveča gospodarski in socialni zgodovini slovenskega ozemlja v okviru habsburške monarhije v 19. stoletju ter zgodovini mednacionalnih odnosov.

Prof. dr. Zoran Ren je prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru za področji Konstruiranje in Mehanika ter vodja projekta HPC RIVR. Prof. Ren je strokovnjak za zahtevno računalniško modeliranje in simulacije, visokozmogljivo računanje, modeliranje hitrih prehodnih pojavov v trdninah, konstruiranje strojnih elementov ter za razvoj in karakterizacijo celičnih metamaterialov. Je gostujoči predavatelj in raziskovalec na več tujih univerzah ter uspešno sodeluje z domačimi in tujimi podjetji.
 
Dr. Ana Slavec je svetovalka za statistiko in raziskovalka na InnoRenew CoE Centru odličnosti za raziskave ter inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Je ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke RDA Evropa za področje tehnike – obnovljivih materialov, koordinatorka delovne skupine za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev Eurodoc ter članica delovne skupine za načela FAIR pri Evropskem oblaku odprte znanosti.

Doc. dr. Janez Štebe je predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Svetuje za potrebe FAIR in odprto dostopnih raziskovalnih podatkov ter njihove hrambe. Sodeluje v številnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja raziskovalne podatkovne infrastrukture.

Mag. Irena Vipavc Brvar je strokovnjakinja za arhiviranje podatkov kvantitativnih raziskav v družboslovju. Zaposlena je v Arhivu družboslovnih podatkov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pripravila in vodila je številne delavnice s področja načrtovanja ravnanja ter kakovosti raziskovalnih podatkov, rabe domačih in mednarodnih podatkovnih arhivov ter podobno. Sodeluje pri večjih mednarodnih projektih in je vodja izobraževanja v CESSDA ERIC.


DODATNE INFORMACIJE

ODPRTA ZNANOST
Open Science
Open Science Policy Platform Recommendations

SUPERRAČUNALNIKI
SLING - Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje

EVROPSKI OBLAK ODPRTE ZNANOSTI (EOSC)
Open science, innovation and data - Building EOSC together
What can researchers and research networks get from EOSC?
EOSC Symposium 2019, Budmpešta, 26.-28. 11. 2019, predstavitev Rules of participation as part of the EOSC process in sklopi EOSC Use Cases, Skills development for EOSC ter EOSC as a Federation
EOSC governance boards come together in Milan to move EOSC forward
The «EOSC-5b» projects: quick update
Projekt National Initiatives for Open Science in Europe (NI4OS-Europe)
Projekt EOSCsecretariat.eu, predstavitev

RAZISKOVALNI PODATKI
Sharing research data: a FAIRytale?
The FAIR Guiding Principles for scientific data management and stewardship
Tree camps, one destination: the intersections of research data management, FAIR and Open
Research Data Management Handbook A primer on managing your research data
OpenAIRE Guiding you in open science
Open Research Data and Data Management Plans: Information for ERC grantees
Research Data Management and Legal issues related to research data
Research data management (RDM) open training materials 
Data Carpentry
Registry of Research Data Repositories (re3data.org)
FAIRsharing je del infrastrukture ELIXIR
Projekt Fostering Fair Data Practices in Europe (FAIRsFAIR)
GO FAIR
Nacionalno vozlišče Research Data Alliance
Cost of not having FAIR research data

 

Projekt OpenAIRE-Advance je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 777541).