Pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj v času študija

Preden se podate v iskanje zaposlitve, se vprašajte, kaj so vaše močne točke, kakšna znanja, izkušnje in kompetence imate. Premislite, kaj je za vas resnično pomembno in kaj je tisto, brez česar si ne morete predstavljati, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni. Kakšne so vaše osebnostne lastnosti in kako se skladajo z vašimi kariernimi željami oziroma delovnimi mesti, o katerih razmišljate? Razmislite, kaj radi počnete v prostem času in kako lahko to povežete s potencialno zaposlitvijo. Pozorni bodite tudi na svoje omejitve, npr. ste mladi starš in vam je pomembno, da boste imeli dovolj časa tudi za družino.

Vabimo vas, da se pridružite tudi našim delavnicam o razvoju veščin vodenja kariere, ki jih razpisujemo v POPR-u.

Kariere ne gradimo le na podlagi strokovnega znanja, temveč tudi na temelju vrednot, interesov in osebnosti. Premislite o delovnem okolju, v katerem bi želeli delati. Ali bi vam bolj ustrezala manjša ali večja organizacija? Si želite dela v timu ali bolj samostojno delo? Želite delati po navodilih ali si želite več svobode in avtonomije? Morda razmišljate o delu v mednarodnem okolju, kjer boste imeli tudi več priložnosti za službena potovanja. Definiranje želenega delovnega okolja vam bo pomagalo pri iskanju prave zaposlitve.

O raziskovanju možnosti med študijem si preberite na podstrani.

Zapišite svoje zaposlitvene cilje in naredite načrt za njihovo uresničitev. Pri postavljanju ciljev skušajte biti čim bolj pozitivni, konkretni in konstruktivni. Ko si postavimo cilje, si začrtamo pot, kam želimo iti in priti. Cilje napišite in organizirajte. Če imate ciljev preveč, boste lahko naleteli na težavo, kako te cilje doseči. Morda so nekateri od teh ciljev povezani in jih lahko združite v enega. Nato cilje razvrstite po pomembnosti in po tem, katere lahko dosežete prej, kateri lahko počakajo, kateri peljejo morda do uresničitve drugega cilja ipd. V pomoč vam je lahko metoda SMART, eden najpogosteje uporabljenih modelov postavljanja ciljev. Cilj določite tako, da bo natančen, merljiv, dosegljiv, pomemben in časovno opredeljen. Več o metodi SMART najdete na 31. strani v Tutorskem priročniku, ki ga najdete na podstrani Tutorstvo.

• Naredite načrt, kako do cilja.
• Načrt razdrobite na več manjših korakov/nalog in se čim prej lotite prve.
• Naredite si časovni plan.
• Naredite si seznam in obkljukajte, ko nalogo opravite.
• Nagradite se!
• Ne bojte se prositi za pomoč.
• S svojim načrtom pridite na individualno svetovanje tudi k kariernemu svetovalcu na svoji fakulteti/akademiji.

Tudi če na poti do cilja naletite na oviro, se skušajte osredotočiti na cilj in iščite alternative.

Vsekakor naj bo eden prvih korakov priprava dobrega CV-ja. Za pisanje in izboljšavo CV se lahko obrnete na karierne svetovalce ali obiščete katero od delavnic, ki jih razpisujemo v POPR-u.

Delodajalci objavljajo nekatera študentska dela in zaposlitvene priložnosti v portalu POPR, ki je namenjen študentkam in študentom UL. Prosta delovna mesta so javno objavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, zaposlitvenih portalih, agencijah za zaposlovanje, v medijih, spletnih straneh podjetij in njihovih Facebook, Instagram in LinkedIn profilih ipd.

Vendar se zavedajte, da bo na razpisana delovna mesta najverjetneje prispelo veliko prijav in bo zato konkurenca večja. Zato je pri iskanju zaposlitve pomembno, da se ne omejujete le na te vire, temveč spremljate tudi druge možnosti in priložnosti, ki se lahko skrivajo na skritem trgu dela.

Mrežo poznanstev se gradi že v času študija in zato izkoristite številne priložnosti, ki so vam na voljo. 

Mreženje in povezovanje označuje razvijanje, vzpostavljanje in ohranjanje stika z ljudmi. S socialnim mreženjem pridete do informacij o priložnostih za delo, ste bolje informirani, v stiku z aktualnimi razmerami v panogi in na trgu dela, pridobivate nasvete in imena ter se povezujete z drugimi ljudmi. Mreženje nudi dostop do informacij, ki jih drugače sami ne bi odkrili.

• Bodite radovedni in proaktivni, brskajte in raziskujete po spletu, naredite »raziskavo«, katera podjetja in organizacije delujejo na področju, ki vas zanima.
• Povežite se s kolegi, sprašujte med prijatelji, profesorji, kontaktirajte bivše delodajalce, organizacije, kjer ste opravljali prakso ali prostovoljno delo, spomnite se ljudi, ki ste jih spoznali na strokovnih dogodkih, konferencah, okroglih mizah, predstavitvah ipd.  
• S podjetji in organizacijami lahko stopite v stik tudi preko kariernih sejmov na fakultetah, akademijah ali drugih organizacij, heckatonov, predstavitev podjetij na fakultetah ali z organiziranih obiskov podjetja, dnevom odprtih vrat v podjetjih, organiziranih srečanj z alumni in predstavitvami kariernih poti, na okroglih mizah, strokovnih srečanjih in drugih dogodkih.
• Imejte redno posodobljen Linkedin profil, saj je Linkedin orodje mreženja.
• Včlanite v digitalno platformo alumniUL, ki povezuje mrežo strokovnjakov iz različnih področij, so pripravljeni biti mentorji ali informatorji kariernim začetnikom;
• Aktivno vključevanje na predavanjih in obštudijske dejavnosti. Profesorji si vas lažje oz. bolj zapomnijo in vas lahko priporočijo potencialnim delodajalcem;  
• Sodelovanje v strokovnih študentskih društvih oz. organizacijah. Tako boste bolje spoznali svoje kolege, s katerimi lahko vzpostavite dolgoročno sodelovanje;
• Vzpostavite tudi neposreden kontakt z delodajalci - oddajte CV, povežite se za pisanje seminarske, projektne, diplomske naloge.
• Iščite dela preko različnih podatkovnih baz v skladu z zaposlitvenim načrtom, tudi če nimajo objavljenih prostih delovnih mest.
• Iščite možnosti za odpiranje novih delovnih mest (za konkretno podjetje pripravimo predlog uvajanja nove dejavnosti, izdelka, poslovne ideje in s tem odpiramo nova delovna mesta). 

Začnite postopoma: Če sodite med tiste posameznike, ki so bolj introvertirani in vam mreženje z neznanci ni v veselje, lahko najprej začnete navezovati stike s profesorji in kolegi na fakulteti/akademiji. Ustvarite si Linkedin profil in sproti v svojo mrežo vključujte nova vzpostavljena poznanstva. 

Povezujte se z alumni vaše fakultete/akademije: Kot omenjeno zgoraj, se vključite se v platformo Alumni UL, kjer imate dostop do izkušenih strokovnjakov na vašem željenem področju dela. Lahko se pogovarjate o skupnih izzivih, aktualnih kariernih priložnostih na trgu dela in pogledih na novosti znotraj vaše stroke.

Gradite si samozavest: Vsakič, ko stopite skozi določena vrata in spoznate nekoga novega, krepite lastno samozavest in komunikacijske veščine.

Od poznanstva do dolgoročnega prijateljstva: Čeprav je namen mreženja razvijanje profesionalnih odnosov, se nekateri pri delu osnovana razmerja preoblikujejo v močne doživljenjska prijateljstva.

»Sicer pa, pogum se začne na točki, ko opozorimo nase in se potrudimo, da postanemo vidni«. Brene Brown

Delodajalci najpogosteje zahtevajo življenjepis oziroma CV, zelo pogosto se uporablja tudi motivacijsko pismo. 

Življenjepis ali CV ( curriculum vitae) je dokument, v katerega zapišemo našo izobrazbo, delovne izkušnje, sodelovanja na projektih, dodatna izobraževanja, kompetence in veščine ( digitalne, jezikovne in mehke), članke, članstva v društvih, lastne projekte, mednarodne izmenjave, pridobljene certifikate, reference, hobije ter osebne kontaktne podatke. Gre za dokument, ki je običajno dolg stran ali dve in v njem kratko, jedrnato in konkretno predstavimo sebe, ter svoje aktivnosti in dosežke, tako na profesionalnem kot osebnem nivoju. Z njim želimo pridobiti povabilo na razgovor za študentsko delo, prakso, štipendijo ali zaposlitev ali se predstaviti pri drugih prijavah. 

Motivacijsko pismo je dokument, ki je priložen življenjepisu. V njem v nekaj odstavkih opredelimo svoje zanimanje za dotično pozicijo ali zaposlitev, hkrati pa navedemo, zakaj smo ravno mi najbolj primeren kandidat in kaj jim lahko ponudimo – kaj je naša dodana vrednost.

Za pregled življenjepisa ali motivacijskega pisma se obrnite na karierne svetovalce na svoji fakulteti in akademiji UL.

To je vrsta kratke predstavitve, ki je nastala na Wall Streetu, kjer je možno naleteti na bančnike samo, kje drugje kot, v dvigalu. Čeprav je ime »elevator pitch« velikokrat samo simbolnega pomena in ga skoraj sigurno ne boste imeli priložnosti izvesti zares v dvigalu, se pa lahko za vajo odpeljete v najvišje nadstropje in povadite prepričljiv govor o sebi. Tako boste pripravljeni, ko boste na kakšnem mreženjskem dogodku, konferenci ali drugem dogodku, kjer bi lahko naleteli na potencialnega delodajalca.

S kratko predstavitvijo sebe, svoje ideje ali izdelka lahko pritegnete pozornost delodajalca, da vas povabi na razgovor. Le-ta naj traja nekje 30 sekund, cilj je, da vzbudite zanimanje do te mere, da vas sogovornik povabi na sestanek. Pri nagovoru povemo, kdo smo, s čim se ukvarjamo, s kakšnim predlogom se obračamo nanje in pridobimo njihovo pozornost.

Je nadgradnja splošne vizitke, ki na kratko povzema vaša ključna znanja in kompetence. Tudi CV vizitko lahko uporabite, ko greste na kakšen mreženjski dogodek ali pa jo izročite osebi, ki potencialno lahko pomaga na vaši nadaljnji karierni poti. Je praktična. Praktična je iz razloga, ker ne zavzame veliko prostora, vključuje elemente vašega življenjepisa in portfelja, in jo lepo lahko vkomponirate v svoj elektronski podpis emaila ali na svojo spletno stran. Pri oblikovanju so vam lahko v pomoč različna orodja, kot so Canva, Themeforest. Za svojo prepoznavnost lahko poskrbite tudi na spletu.

Ste vedeli, da vedno več delodajalcev pri iskanju novih zaposlenih uporablja prav Linkedin? Na LinkedInu lahko predstavite svoje znanje, strokovne dosežke, delite aktualne informacije na vašem profesionalnem področju in se povezujete s številnimi strokovnjaki iz različnih področij.  

Še nimate LinkedIn profila? Spremljajte naše napovednike dogodkov in ne zamudite naslednje delavnice, kjer vam bomo podrobneje predstavili priložnosti, ki jih nudi to profesionalno omrežje.

Poleg LinkedIna lahko svojo spletno prepoznavnost izboljšate tudi s svojo lastno spletno stranjo, na kateri lahko obsežneje predstavite vaše izkušnje, dosežke, dela/storitve/zapise. Še posebno je to pogosto na področju oblikovanja, arhitekture, pisanja blogov, kar pa ne pomeni, da tega ne morete narediti tudi vi. Ogromno je tudi priložnosti za uporabo raznolikih vizualij. Dandanes so na voljo različna tehnična orodja, s katerimi lahko že sami ustvarite svojo spletno stran. Med bolj znanimi in finančno ugodnimi so npr.: Wix.com, Wordpress.com, Webs.com, Weebly.com; idr.

Nedolgo tega, je bil video cv bolj kot ne v uporabi med bolj naprednimi, kreativnimi in drznimi kandidati. Sedaj pa se že vse pogosteje dogaja, da v oglasih zasledimo, kako delodajalci že v oglasih zahtevajo tovrstno obliko CV-ja, da se predstavite v treh minutah. 

Včasih je ves trud z raznolikimi predstavitvami zaman, če nismo pozorni tudi na druge »odtise«, ki jih pustimo oz. komuniciramo na družbenih omrežjih. Še posebno v osebnih profilih. Pazite, kaj in kako objavljate. Svoje meje ustvarjalnosti si postavite sami in pri tem upoštevajte, da »make it personal« morate dodati osebno noto!

1. Vzemite si čas in dobro spoznajte organizacijo, ki vas vabi na razgovor

Pred samim razgovorom je pomembno, da se na razgovor pripravite in dobro spoznate potencialnega delodajalca. Na primer: s čim se ukvarjajo v organizaciji, kakšni sta njihova vizija in poslanstvo, kakšna je kultura, koliko ljudi je zaposlenih, kakšen je njihov položaj na trgu, kakšno je njihovo finančno stanje ipd. V primeru, da ste vabljeni na razgovor na podlagi prijave na razpisano delovno mesto, si še enkrat preberite zahteve v oglasu in vašo predstavitev delodajalcu (spremno pismo in CV).

2. Vadite razgovor

Razmislite, kako se boste predstavili, kaj boste povedali o sebi in kaj lahko vi ponudite organizaciji. Pogosto vas vprašajo: »Zakaj ravno vi? Kaj lahko vi doprinesete organizaciji? V čem ste drugačni od drugih kandidatov?« S prijateljem ali kolegom lahko simulirate zaposlitveni razgovor. Pripravite pa se lahko tudi z našo pomočjo, in sicer tako, da se naročite na svetovanje h kariernemu svetovalcu. Preizkusite se v vlogi kandidata in v vlogi kadrovika. Zna biti zanimivo, morda zabavno, a vsekakor zelo učinkovito in koristno. Vadite lahko tudi tako, da imate opazovalca, torej osebo, ki vas med vajo opazuje, vam lahko da po zaključku povratno sporočilo/informacijo ali vas med vajo posname. Zelo koristno!

3. Oblecite se delovnemu okolju in mestu primerno

Pozanimajte se o kulturi oblačenja v organizaciji. Če niste povsem prepričani, je bolje, da se oblečete bolj »konzervativno«. Ne izbirajte vpadljivih, prekratkih ali preozkih oblačil. Diskretno se naličite in odišavite. Ne eksperimentirajte. Tudi nakit naj ne bo preveč vpadljiv. Če kandirate za delovno mesto direktorja, se oblecite kot direktor, če pa kandidirate za delovno mesto programerja, pa vsekakor ni potrebno, da greste na razgovor v obleki in kravati. Tisti, ki iščete bolj kreativne poklice, se lahko oblečete temu primerno.

4. Preverite in po potrebi posodobite svojo spletno pojavnost, ažurirajte reference

Zavedajte se, da se tudi delodajalec pripravi na razgovor in se vnaprej pozanima o vas. Lahko vas preveri pri predhodnem delodajalcu ali pri osebi, ki ste jo navedli kot referenco. Vsekakor pa se delodajalci poslužujejo tudi spletnih brskalnikov ali družbenih omrežij (npr. LinkedIn, Facebook, Twitter). Zato pazite, kaj objavljate, saj si lahko na ta način delodajalec že predhodno ustvari mnenje o vas, ki ga je kasneje težko spremeniti.

5. Bodite točni

Na razgovor ne pridite ne prezgodaj ne prepozno; 5 minut prej, kot piše na vabilu, bo ravno prav. Izklopite telefon. Če pa se vam zgodi kaj nepredvidenega, obvestite osebo, ki je navedena kot kontaktna oseba na vabilu za razgovor in se opravičite za zamudo oziroma se dogovorite za nov termin.

6. Imate v stresnih situacijah tremo?

Poskusite jo premagati na način, da že pred razgovorom uporabite katero od tehnik sproščanja. Več informacij o tehnikah si lahko preberete v video gradivu v naši e-učilnici.

1. Govorica telesa

Na razgovoru poskusite obvladati tremo. Delujte samozavestno in sproščeno, a ne pretiravajte. Bodite pozorni na suveren stisk roke ob srečanju s sogovorniki. Ohranjajte očesni kontakt z vsemi sogovorniki. Poskrbite za lepo držo, ko sedite na stolu, tudi če je pred vami miza. Rok ne skrivajte pod mizo.

2. Komunikacija

Govorite jasno in razločno. Bodite spoštljivi in se pri odgovorih držite prave mere: izogibajte se tako dolgim razlagam kot tudi enozložnim odgovorom. Osredotočite se na zastavljeno vprašanje. Ne hvalite se preveč, pa tudi preskromni ne bodite.Osredotočite se predvsem na to, da se predstavite kot oseba, ki bo delodajalcu prinesla novo dodano vrednost.

3. Psihometrična testiranja in dodatna preverjanja znanja

Med selekcijskim postopkom vas lahko povabijo tudi na psihometrično testiranje, k izpolnjevanju kadrovskega vprašalnika ali vam dajo v reševanje nalogo, s katero preverjajo vaše sposobnosti.

4. Ne pozabite

Ob koncu razgovora tudi vi postavite vprašanje potencialnemu delodajalcu in tako izkažite zanimanje za potencialno delovno mesto. Ne sprašujte takoj po plačah in bonitetah, ki jih nudijo. Seveda lahko vprašate tudi o tem, a pomembno je, kako vprašate. Naj bo vljudno in kot zapisano, naj ne bo to vaše čisto prvo vprašanje.

Ocenite potek razgovora. Zapišite svoje vtise iz razgovora: kaj je bilo dobro in kaj bi lahko bilo še boljše? Kakšna vprašanja so vam postavili in s kom ste vstopili v stik? Ocena vam lahko služi za morebitni novi krog razgovora ali boljšo predstavitev v prihodnje. In če ste bili zelo navdušeni, seveda lahko to izrazite z zahvalnim pismom potencialnemu delodajalcu. Naj bo to kratko, vljudno in konkretno. V njem lahko še enkrat poudarite svoje dobre lastnosti, potenciale oz. vaše prednosti, ki bi doprinesle koristi organizaciji.

V primerih, kadar je kandidat fizično oddaljen od sedeža potencialnega delodajalca, še posebno pogosto je to v primerih, ko gre za delo/prakso v drugi državi, se delodajalci poslužujejo spletnega razgovora. 

Če ste dobili povabilo na spletni razgovor, vam bo (ali pa je že) delodajalec sporočil termin ter informacijo preko katerega komunikacijskega orodja bo potekal razgovor (Zoom, MS Teams, Skype ...).

Test tehnike

Dan prej ali vsaj nekaj ur pred začetkom razgovora preizkusimo svojo internetno povezavo, kamero, zvočnike/slušalke ter mikrofon oz. lahko opravimo manjši test razgovora s prijateljem, fantom, punco, mamo, sestrično…

Ustrezen prostor

Razmislite, kateri prostor v vašem domu bi bil najbolj primeren za razgovor in si že v naprej zagotovite, da vas v času razgovora nihče ne bo motil. V mirnem okolju se boste lažje sprostili in ohranjali zbranost ter tako lažje pustili boljši vtis. Ko/če boste uporabili testni razgovor z nekom od vaših bližnjih, ne preverite le zvoka in delovanje kamere na konkretni aplikaciji, temveč bodite pozorni tudi na svoje ozadje – je morda kaj moteče, kar bi bilo za razgovor dobro odstraniti? Morda na vratih visi jutranja halja ali imate na steni plakat najljubšega glasbenika?

Obleka

Tudi če smo doma, se oblecite kot bi šli na razgovor; delovnemu mestu primerno. Če se potegujete za delovno mesto računalničarja, res ne potrebujete srajce in kravate, a poskrbite, da boste nase nadeli nevtralno majico oz. je primerna za razgovor (brez provokativnih napisov). Morda vas bo delodajalec prosil, da stopite po vašo diplomsko listino ali boste morali pred kamero iz kakršnegakoli razloga vstati. Zato pazite, da se oblečete v celoti, kot da greste na razgovor (in ne kombinirajte srajce s trenirko). Poskrbite, da boste »najboljša verzija sebe«, da se boste v oblačilih počutili sproščeno in da bodo le-ta primerna za poslovni pogovor.

Za vsak slučaj

Za vsak slučaj si zagotovite kontakt (telefonska številka, e-mail) osebe, s katero boste imeli razgovor. V primeru, da se karkoli zaplete oz. da je »Murphy« na delu, lahko pravočasno vse uredite oz. sporočite morebitno zamudo.

Pred začetkom

Pred pričetkom izklopite obvestila na računalniku, ugasnite radio ali televizor, utišajte telefon oz. poskrbite, da boste lahko opravili razgovor brez »motilcev«. Poskrbite tudi za hišne ljubljenčke.

Govorica telesa

Poskušajte se sprostiti in obvladovati svojo tremo, a vseeno delovati samozavestno. Glejte v kamero, poskrbite za očesni kontakt in bodite pozorni na svojega sogovornika. Z očesnim kontaktom vzbujamo zaupanje in odražamo samozavest ter kredibilnost. Morda se boste hecno počutili, ampak za dober očesni kontakt morate gledati neposredno v kamero. Test vam bo pri temu pomagal! Ostanite naravni. Kljub tremi se poskušajte izogniti presedanju na stolu, popravljanju frizure, zvijanju pesti, vrtenju prstana na roku, mrščenju in si nadenite nasmeh.

Komunikacija

Komunikacija preko spleta še bolj vzpodbuja poslušanje in zahteva taktnost pri vključevanju v pogovor. Govorite jasno in razločno in se osredotočite na zastavljeno vprašanje. Skušajte odgovarjati jasno, mirno in konkretno. Dokažite jim, zakaj ste pravi kandidat za ponujeno delovno mesto. Ne pozabite na koncu tudi vi zastaviti kakšnega vprašanja. S tem izkazujete interes za delo v podjetju.

Podjetnik je oseba, ki ima sposobnost prepoznavanja priložnosti, sposobnost ustvarjanja vrednosti in je kreativen pri reševanju problemov. Je oseba, ki začne z lastnim poslovanjem, kar pa pomeni tudi vključitev določene stopnje tveganja. Vsi, ki se boste torej odpravili na pot podjetništva, morate torej imeti željo po lastnem poslovanju in biti pripravljeni prevzeti nase tveganje, ki je povezano s poslovanjem. 

Obstaja vrsta podpornih okolij za vse, ki želite vstopiti v podjetniško okolje. Podporno okolje nudijo posamezni inkubatorji, svetovalne točke in skladi. Spodaj je nekaj povezav do podpornih točk za (bodoče) podjetnike:

• Start up Slovenija
• Mladi podjetnik
• Podjetniški portal
• Ljubljanski univerzitetni inkubator
• SPOT (eVEM)
• ABC pospeševalnik
• Tehnološki park Ljubljana

Še več podpornih okolij pa najdete na spletni strani.

Če želite razviti svoj podjetniški potencial, ste motivirani za učenje, predvsem za sprejemanje tistih informacij in veščin, ki jih potrebujete za uresničitev svoje vizije, vabljeni na naše aktivnosti.

• Delavnice, s katerimi krepite komunikacijske in medosebne veščine, potekajo na posameznih članicah čez celo leto. Spodbujajo podjetniško in inovativno razmišljanje ter služijo neposrednemu prenosu vaših idej v prakso. Za več informacij se obrnite na kariernega svetovalca na svoji fakulteti in akademiji.
• 3P: Pripravljeni na podjetniško pot? Vsako leto jeseni priredimo dogodek 3P, s katerim spodbujamo mlade (predvsem študente) k raziskovanju svojih podjetniških potencialov, predstavljamo primere dobrih praks ter podporne skupine/organizacije, ki so na voljo posameznikom, ko vstopajo na podjetniško pot ali o vstopu šele razmišljajo.
• Študenti UL se lahko vključite v Ljubljanski univerzitetni inkubator, ki podjetnikom in vsem, ki si to želite postati, pomaga, da preizkusite svoje ideje v gospodarstvu. Nudijo vam mentorstvo, podjetniške delavnice in spletno izobraževanje. Številne podjetniške inkubatorje in podporna okolja lahko najdete na spletu in se z njimi povežete pri razvoju svoje podjetniške poti.
• Ustvaril sem izum oziroma inovacijo - kaj pa sedaj? Univerzitetna Pisarna za prenos znanja vam lahko pomaga pri prepoznavanju potenciala vaše ideje, pri pravnem zavarovanju vaše stvaritve s pravicami intelektualne lastnine (kot so patent, model in znamka) in promociji ter iskanju poslovnih partnerjev. Prav tako vas bodo usmerjali na samem začetku podjetniške poti. Oglejte si Vodnik po prenosu znanja na Univerzi v Ljubljani, kjer med drugim opišejo, kako pridobiti zagonski kapital in kako ustanoviti novo podjetje.

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje, ki ga ureja Zakon o delovnih razmerjih, delovna razmerja javnih uslužbencev pa so urejena še v Zakonu o javnih uslužbencih. Zakon ureja le individualna delovna razmerja. Kolektivna delovna razmerja so urejena v drugih predpisi (kolektivnih pogodbah), veljajo pa na ravni podjetja ali dejavnosti. Kolektivne pogodbe, sklenjene za območje države, so vpisane v evidenci kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvo za delo.

Podoba o zaposlitvi mora po 31. členu Zakona o delovnih razmerjih - 1 vsebovati:

• podatki o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oz. sedeža;
• datum nastopa dela:
• naziv delovnega mesta oz. vrsta dela s kratkim opisom dela, ki ga boste opravljali po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela;
• kraj opravljanja dela;
• čas, za katerega je pogodba sklenjena (če gre za pogodbo za določen čas, mora biti naveden tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter določilo o načinu izrabe letnega dopusta);
• določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom;
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa;
• znesek osnovne plače v evrih ter morebitna druga plačila;
• druge sestavine plače, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače;
• letni dopust oz. način določanja letnega dopusta;
• dolžina odpovednih rokov;
• navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca;
• druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom (npr. dela na domu, dela s krajšim delovnim časom z več delodajalci, začasna napotitev na delo v tujino, dopolnilno delo, konkurenčna klavzula).

Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se pričnejo uresničevati z dnem nastopa dela in ne z dnem podpisa pogodbe o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Prav tako velja, da mora delodajalec pred sklenitvijo zaposlitve in ves čas trajanja zaposlitve upoštevati načelo enake obravnave ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.

Obveznosti delavca so:

• opravljanje dela (upoštevanje navodil delodajalca, spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu),
• obveznost obveščanja (o nevarnosti za življenje ali zdravje ali za nastanek materialne škode in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja),
• prepoved škodljivega ravnanja,
• obveznost varovanja poslovne skrivnosti,
• prepoved konkurence (konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti; konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti),
• predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

Obveznosti delodajalca so:

• obveznost plačila,
• obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer (pogojev za varnost in zdravje delavcev),
• obveznost prijaviti delavca v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.
• obveznost varovanja delavčeve osebnosti (varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenju na delovnem mestu; to je varstvo dostojanstva pri delu in osebnih podatkov).

Delavec ima pravico do plačila za delo, delovnega časa, odmora, letnega dopusta, regresa za letni dopust in izobraževanja, v skladu z veljavno zakonodajo.

Delovna mesta v javnem sektorju so določena po sistemizaciji, ki za vsako mesto opredeljuje najmanj opis nalog in pogoje za zasedbo delovnega mesta. Pri zaposlitvi v javnem sektorju je potrebno opraviti tudi različna usposabljanja in izobraževanja – strokovni izpit, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Več o reguliranih poklicih in strokovnih izpitih si lahko preberete na podstrani. Če izpita ob zaposlitvi še nimate opravljenega, ga morate opraviti v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Sistem plač v javnem sektorju ureja poseben zakon.

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo s strani delavca ali delodajalca, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon ali v drugih primerih, ki jih določa zakon (77. člen ZDR-1). Po prenehanju pogodbe je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine. Prav tako je delavec upravičen do odpravnine ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (v določenih primerih), ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca.