Pogoje pristopa in opravljanje strokovnega izpita na področju vzgoje in izobraževanja določa Ministrstvo za vzgoji in izobraževanje. Za pristop k strokovnemu izpitu je potrebno predložiti dokumentacijo, ki jo najdete na spletni strani ministrstva.
Ustrezna izobrazba
Ustrezna izobrazba za opravljanje poklica v sistemu vzgoje in izobraževanja je večinoma 7. stopnja (stari univerzitetni študijski program) oziroma 2. magistrska stopnja. Ker so poklici v vzgoji in izobraževanju regulirani, je z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti natančno določeno, kateri izobrazbeni pogoj (stopnjo in smer) morajo zaposleni izpolnjevati. Več informacij najdete tukaj.
Ključnega pomena za opravljanje poklica na področju vzgoje in izobraževanja je pedagoško-andragoško znanje, ki ga študenti, diplomanti lahko pridobijo na dva načina:
- v času študija; modul s področja pedagoško-andragoške izobrazbe je integralni del pedagoškega študijskega programa, kar lahko diplomanti razberejo tudi iz svojega strokovnega naziva na magistrski diplomi (strokovni naslov magister profesor oziroma profesor, kar se dokazuje z javno listino diplome);
- tisti študenti, diplomanti, ki obiskujejo študijske programe brez pedagoško-andragoškega modula, pa imajo možnost t.i. zaporednega izobraževanja in pridobivanja ustrezne izobrazbe. Ko zaključijo magistrski študij, se lahko vpišejo v t.i. nadaljnje izobraževanje v program pedagoško-andragoško izobraževanje. Program izvajajo UL PEF, UL FF, UM FF, UM PEF, UP PEF, traja eno leto, obsega 60KT in je samoplačniški. Običajno so vpisni roki po končanem vpisu v redne študijske programe (jeseni).
Oba načina pridobivanja ustrezne izobrazbe sta enakovredna in med kandidati na strokovnem izpitu glede tega ni razlik.
Izjema glede predpisane stopnje izobrazbe za pristop k strokovnemu izpitu velja za kandidate, ki imajo ustrezno srednješolsko izobrazbo (npr. srednjo vzgojiteljsko šolo); ti se na strokovni izpit prijavijo z doseženo 5. stopnjo izobrazbe in opravljeno poklicno maturo.
Ustrezne delovne izkušnje
Predpisani obseg ustreznih delovnih izkušenj je za kandidate s višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo 840 ur, za kandidate z ustrezno srednješolsko izobrazbo pa 560 ur.
Predpisano število ur delovnih izkušenj mora biti pridobljeno v ustanovi, ki ima javno veljavni program, obseg pridobljenih delovnih izkušenj je razviden iz pogodbe o delu, ki jo sklene diplomant; to je lahko delovna pogodba ali pogodba o pripravništvu – v obeh primerih dobi kandidat s strani zaposlovalca mentorja, ki spremlja in usmerja njegovo strokovno delo in profesionalni razvoj. Število predpisanih opravljenih delovnih ur, 840 (oz. 560) se lahko kandidatu zmanjša:
- za največ 1/3 opravljenih ur obvezne študijske pedagoške prakse; podatke o številu upoštevanih ur pedagoške prakse v posameznem visokošolskem zavodu najdete v tabeli Priznavanje števila ur pedagoške prakse na Ministrstvu za vzgoji in izobraževanje.
- v obsegu 55 ur za kandidate s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za kandidate z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo za organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja, ki jih kandidat opravi po svoji izbiri, lahko že v času študija, npr., delo v društvu, organizaciji … Pomembno pri tem je, da predloži kandidat o opravljenem tovrstnem delu pisno potrdilo pooblaščenca organizacije, v katerem je naveden obseg (do 80 ur) in vsebina (delo z/za mlade) del ter poročilo kandidata o opravljeni aktivnosti, ne pa kandidatov status pri tem (prostovoljno delo ne šteje!).
Preostalo število delovnih ur pri ustreznih strokovnih delih morajo kandidati opraviti po končanem študiju, ki je pogoj za opravljanje dela v vzgoji in izobraževanju. Potrebne delovne izkušnje lahko pridobivajo tudi z delom v tujini, npr., v okviru Erasmus+ delovne prakse po končanem rednem študiju.
Hospitacijski nastopi
V času pridobivanja ustreznih delovnih izkušenj, npr. delo v šoli, mora kandidat opraviti pet (5) hospitacijskih nastopov. To so ure, opravljene v razredu, ki jih spremlja mentor in, po navadi, tudi ravnatelj/ravnateljica zavoda, na katerih se piše hospitacijski zapisnik in ki se jim priložijo kandidatove priprave na učne ure. Nekateri strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, npr. svetovalni delavci, knjižničarji nimajo hospitacijskih nastopov, opravijo pa posebno seminarsko nalogo na temo.
Če pridobiva kandidat delovne izkušnje, npr. v tujini ali v zavodu, ki sicer ne odgovarja njegovi strokovni izobrazbi, npr. prihodnji učitelj v vrtcu, mora tak kandidat opraviti hospitacijske nastope v ustreznem zavodu v RS. VIZ so mladim kandidatom naklonjeni, zato z dogovarjanjem in izpeljavo nastopov po navadi nimajo težav.
