Univerza v Ljubljani že od svoje ustanovitve leta 1919 domuje v deželnem dvorcu. Tako smo po obeležitvi stoletnice Univerze v Ljubljani v letu 2019, letošnje leto posvetili 120-letnici deželnega dvorca. Obeležili smo jo s postavitvijo razstave Deželni dvorec, dom Univerze v Ljubljani in tako predstavili več kot stoletje trajajoče sobivanje, ki ga zdaj predstavljamo tudi široki javnosti.

Vodičke po razstavi, študentke Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, bodo poleg pestre zgodovine prostorov predstavile tudi arhivsko gradivo Univerze v Ljubljani, ki je zaščiteno kot kulturni spomenik, in muzejsko zbirko z umetniškimi deli, med katerimi so tudi dela Božidarja Jakca, Mateja Sternena, Emerika Bernarda in Hermana Gvardjančiča.

»Javno arhivsko gradivo, ki ga z dovoljenjem Ministrstva za kulturo hranimo v okviru arhivsko muzejske službe, priča o nastanku in razvoju prve slovenske univerze in s tem razvoju slovenske kulture, znanosti in umetnosti,« je pred prvimi javnimi vodenimi ogledi povedala Tatjana Dekleva, vodja arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubljani.

Umetniška zbirka Univerze v Ljubljani odraža kompleksno zasnovo univerze, na kateri se področja umetnosti povezujejo s področji naravoslovnih in humanističnih znanosti, pravi Nadja Zgonik, izr. prof. um. zgod. in vodja zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO). »V prostorih Rektorata UL je prikazan izbor pomembnih del iz zgodovine slovenske umetnosti 20. stoletja, ki ga je pripravila UL ALUO. V zbirki so poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih del uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov, pretežno iz obdobja modernizma, zastopana tudi študentska dela. S sistematičnim zbiranjem se je zbirka izoblikovala v najpomembnejšo zbirko grafike na Slovenskem, ki šteje 82.430 grafik in predstavlja zgodnje, študijske opuse umetnic in umetnikov iz Slovenije in tujine, nekdanjih študentk in UL ALUO, danes uveljavljenih ustvarjalcev. Zaradi pomena zbirke se na UL pripravljamo na njeno razglasitev kot pomembne za kulturno premično dediščino,« pravi.

Več o zgodovini deželnega dvorca, doma Univerze v Ljubljani, lahko preberete na tej povezavi.