Novice
Prilagodite izpis
-
Dr. Nina Gunde-Cimerman druga Slovenka med člani prestižne organizacije EMBO
Profesorica dr. Nina Gunde-Cimerman z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL je bila izvoljena v organizacijo EMBO (European Molecular Biology Organisation), eno najuglednejših znanstvenih združenj na področju ved o življenju. Kot druga Slovenka in šele šesta raziskovalka oziroma raziskovalec iz Slovenije je prejela priznanje, ki ga mednarodna znanstvena skupnost podeljuje za vrhunske raziskovalne dosežke in izjemen prispevek k razvoju znanosti.
-
Mednarodna raziskava razkriva razloge za širjenje zlatega šakala po Evropi in napoveduje kolonizacijo v prihodnosti
Volkovi so glavni dejavnik, ki vplivajo na širjenje zlatega šakala po Evropi. Vendar na odnos med tema vrstama pomembno vplivamo ljudje, kar bo v kombinaciji s podnebnim segrevanjem in spremembami v rabi prostora omogočilo nadaljnje širjenje šakalov. Po napovedi bi lahko poselili še šestkrat večje območje od njihove trenutne razširjenosti v Evropi. To je pokazala mednarodna raziskava pod vodstvom raziskovalcev Biotehniške fakultete UL.
-
Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel smo ustvarjali na temo medovitih rastlin
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL) smo se v četrtek, 14. 5. 2026, družili ob spoznavanju zanimivosti medovitih rastlin. Uporabili smo jih tudi za osrednji motiv oziroma navdih v ustvarjalnem delu delavnice, v sklopu katerega smo ustvarjali v tehniki sitotiska.
-
Dr. Jana Bedek je prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska Curie
Dr. Jana Bedek, zaposlena pri Hrvaškem speleobiološkem društvu, je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Ceneta Fišerja iz Biotehniške fakultete UL uspešna na razpisu MSCA podoktorske štipendije.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Slovenski arheologi odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so prišli do izjemnega odkritja na Krasu. Odkrili so več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi.
-
Otvoritev informativne table o pilotnem medovitem travniku Pedagoške fakultete UL
Na Pedagoški fakulteti UL (UL PEF) so v petek, 3. oktobra 2025, otvorili informativno tablo o projektu pilotne zasaditve medovitega travnika ob fakulteti, ki so jo sicer v sodelovanju s strokovnjaki iz Botaničnega vrta UL in s pomočjo študentov in študentk ter zaposlenih UL izvedli aprila letos.
-
Univerza v Ljubljani z MOL združila moči pri ozelenjevanju avtobusnih nadstrešnic
V okviru projekta NOO ULTRA je Univerza v Ljubljani (UL) v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL v četrtek, 2. oktobra 2025, izvedla ozelenitev dveh nadstrešnic avtobusnih postajališč LPP pri Živalskem vrtu Ljubljana.
-
Kraljica gora se vrača na Porezen
Botanični vrt Univerze v Ljubljani s pomočjo semenskih bank rešuje redko in ogroženo rastlinsko vrsto – Eryngium alpinum, znano kot kraljica gora ali alpska možina.
-
Projekt LIFE Lynx prejel dve prestižni nagradi
Projekt LIFE Lynx, pri katerem je kot partner sodelovala tudi Univerza v Ljubljani, je prejel dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna žirija ga je razglasila za najboljši projekt v Evropi v kategoriji »Varstvo narave in biotska raznovrstnost«, za najboljšega pa ga je izbralo tudi občinstvo.
-
Projekt LIFE Lynx nominiran za nagrado LIFE 2025
Projekt LIFE Lynx, pri katerem sta sodelovali Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je nominiran za prestižno nagrado LIFE za leto 2025. Nagrado podeljujejo najbolj učinkovitim, inovativnim in navdihujočim projektom programa LIFE.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Festival hrane za možgane: O krizi biodiverzitete in odgovorih nanjo z znanstveniki in znanstvenicami
Na Univerzi v Ljubljani (UL) bo med 12. in 15. majem 2025 potekala 2. izvedba Festivala hrane za možgane, niza dogodkov, posvečenih obravnavi aktualnih družbenih izzivov, povezanih s trajnostnostjo. Krovna tema letošnjega festivala je skrb za ohranjanje in krepitev biodiverzitete. Festival združuje različne brezplačne dogodke, od okroglih miz do delavnic za študentke in študente, zaposlene ter splošno javnost. Namen dogodka je opozoriti na krizo biodiverzitete in na pomen krepitve biodiverzitete tako v urbanem okolju kot nasploh. Biodiverziteta je namreč ključnega pomena za ohranjanje dobrega delovanja različnih ekosistemov, prispeva pa med drugim tudi k dobremu počutju človeštva ter v povezavi z ekosistemskimi storitvami k zagotavljanju prehranske varnosti in pestrosti.
-
Na UL Pedagoški fakulteti smo v pomoč opraševalcem zasadili medovite rastline
V sredo, 16. aprila 2025, smo v okviru projekta NOO ULTRA Trajnostni prostor zelenico ob UL Pedagoški fakulteti (UL PEF) v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL zasadili z otočki avtohtonih medovitih rastlin. S tem smo pripravili teren za nastanek manjšega pilotnega urbanega cvetočega travnika na zelenicah UL, ki bo v pomoč urbanim opraševalcem in se bo urejal v skladu s smernicami okolju prijaznejšega vzdrževanja zelenic UL.
-
Kako lahko podatkovna znanost pomaga ekologiji – primer navigacije ptic selivk, Dr Urška Demšar
Migracije živali so koordinirani sezonski premiki, ko individualni osebki v iskanju boljših življenjskih razmer prepotujejo dolge, včasih medcelinske razdalje. Najbolj znani migranti so ptice selivke: približno 20 % vseh ptičjih vrst se letno seli kot odziv na vremenske razmere in letni čas. Na severni polobli te selitve potekajo v smeri sever–jug, pri čemer ptice zimo preživijo na jugu, poleti pa gnezdijo na visokih severnih zemljepisnih širinah.
-
Kako se sporazumevajo snežni leopardi in kako lahko to pomaga pri spremljanju njihovih populacij?
Snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj, vonjalna sporočila pa najpogosteje puščajo v ozkih soteskah s pomočjo praskanja po pesku ter s škropljenjem urina na previsnih skalah. To je ugotovila mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji raziskovala sporazumevanje snežnih leopardov s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.
-
Življenje risa: Kaj razkrivajo vseevropske raziskave?
Risi so izjemni plenilci, ki so se prilagodili življenju v različnih pokrajinah – od arktične tundre do mediteranske makije. A le če jim to dopušča človek. To sta potrdili novi vseevropski raziskavi, pri katerih so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Ljubljani. Raziskavi ponujata nove vpoglede v način lova risov, njihove prehranjevalne navade ter glavne vzroke smrtnosti.
-
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.
-
Trajnostna raba tal z E-MOTIKO
Okopalni stroji so v kmetijstvu nuja, vendar pa tlačijo zemljo in predvsem manjšim kmetovalcem in pridelovalcem ne omogočajo okopavanja in odstranjevanja plevela na okolju prijazen in trajnosten način. S tem izzivom so se soočili raziskovalci s Fakultete za strojništvo, ki so skupaj s projektnimi partnerji na projektu Pospešeno okopavanje zelenjave – »MOTIKA« razvili okopalni stroj, namenjen prav manjšim kmetovalcem in pridelovalcem poljščin.
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
