Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • Pitna voda

    Dvig kakovosti življenja na sušnih področjih s sistemom za proizvodnjo električne energije in sladke vode

    V delih sveta, kjer vse bolj primanjkuje vode, je nujno treba urediti učinkovite in trajnostne sisteme oskrbe z energijo in vodo. Interdisciplinarni projekt PV-W2WFresh spreminja način razmišljanja o sončni energiji in pomanjkanju vode ter je usklajen s cilji trajnostnega razvoja s spodbujanjem čiste energije in razpoložljivosti vode v podeželskih in slabo oskrbovanih regijah. Vrhunska raziskava združuje tehnologijo koncentrirane fotovoltaike (CPV) z inovativnim postopkom razsoljevanja z izhlapevanjem, kar ustvarja sistem, ki ne samo, da proizvaja elektriko, ampak zagotavlja tudi stalen vir čiste sladke pitne vode.

  • Tine Seljak

    Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija

    Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.

  • Domine z ljudmi

    Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim

    Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.

  • Zemlja v vesolju

    Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah

    Doc. dr. Primož Poredoš je v sodelovanju s sodelavci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo UL in raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvil koncentrator na osnovi AsymSkyCool metode, ki omogoča hlajenje stavb in naprav popolnoma brez rabe električne energije. Koncentrator izkorišča »hlad vesolja« – izredno nizke temperature globokega vesolja, pri čemer tovrstni koncentrator lahko doseže tudi do minus 15 °C glede na okolico – ter ga s posebno metodo koncentrira in usmeri proti viru toplote. Z uporabo vesolja kot vira hladu omogoča okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje naprav, ki so veliki porabniki električne energije, kot so npr. LED-luči, baterije in električni motorji.

  • Solinarske hiske desktop.jpg

    Uporaba ladijske tehnologije za samooskrbo solinarskih hišic

    Ladijska tehnologija lahko predstavlja rešitev za solinarske hiške, ki na območju Sečoveljskih solin nezadržno propadajo. To so pod mentorstvom viš. pred. mag. Valterja Subana iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ugotovili študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Zavedali so se problema degradiranja območja Sečoveljskih solin, zato so iskali način, kako bi solinarske hiške rekonstruirali in jih spremenili v trajnostno samooskrbne projekte.

  • Baterija

    Odkritje novega elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo

    Raziskovalci Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost Fakultete za strojništvo so v sodelovanju z raziskovalci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Kemijskega Instituta premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo.

  • gorivne celice desktop.png

    Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice

    Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.

  • Onesnaženje vode

    S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode

    Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.

  • x flex desktop.png

    Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu

    Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.

  • Podeželje

    Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo

    Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje krožnih bio-osnovanih rešitev manjšega obsega na podeželju. Izr. prof. dr. Luka Juvančič, vodja projekta na Biotehniški fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: »Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših podeželskih skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).« Opozoril je, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.