Novice
Prilagodite izpis
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Festival hrane za možgane: O krizi biodiverzitete in odgovorih nanjo z znanstveniki in znanstvenicami
Na Univerzi v Ljubljani (UL) bo med 12. in 15. majem 2025 potekala 2. izvedba Festivala hrane za možgane, niza dogodkov, posvečenih obravnavi aktualnih družbenih izzivov, povezanih s trajnostnostjo. Krovna tema letošnjega festivala je skrb za ohranjanje in krepitev biodiverzitete. Festival združuje različne brezplačne dogodke, od okroglih miz do delavnic za študentke in študente, zaposlene ter splošno javnost. Namen dogodka je opozoriti na krizo biodiverzitete in na pomen krepitve biodiverzitete tako v urbanem okolju kot nasploh. Biodiverziteta je namreč ključnega pomena za ohranjanje dobrega delovanja različnih ekosistemov, prispeva pa med drugim tudi k dobremu počutju človeštva ter v povezavi z ekosistemskimi storitvami k zagotavljanju prehranske varnosti in pestrosti.
-
Na UL Pedagoški fakulteti smo v pomoč opraševalcem zasadili medovite rastline
V sredo, 16. aprila 2025, smo v okviru projekta NOO ULTRA Trajnostni prostor zelenico ob UL Pedagoški fakulteti (UL PEF) v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL zasadili z otočki avtohtonih medovitih rastlin. S tem smo pripravili teren za nastanek manjšega pilotnega urbanega cvetočega travnika na zelenicah UL, ki bo v pomoč urbanim opraševalcem in se bo urejal v skladu s smernicami okolju prijaznejšega vzdrževanja zelenic UL.
-
Kako lahko podatkovna znanost pomaga ekologiji - primer navigacije ptic selivk, Dr Urška Demšar
Migracije živali so koordinirani sezonski premiki, ko individualni osebki v iskanju boljših pogojev za življenje prepotujejo dolge, včasih medcelinske razdalje. Najbolj znani migranti so ptice selivke: približno 20% vseh ptičjih vrst se letno seli kot odziv na vremenske razmere in letni čas. Na severni polobli te selitve potekajo v smeri sever-jug, kjer ptice zimo preživijo na jugu, poleti pa gnezdijo na visokih severnih zemljepisnih širinah.
-
Kako se sporazumevajo snežni leopardi in kako lahko to pomaga pri spremljanju njihovih populacij?
Snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj, vonjalna sporočila pa najpogosteje puščajo v ozkih soteskah s pomočjo praskanja po pesku ter s škropljenjem urina na previsnih skalah. To je ugotovila mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji raziskovala sporazumevanje snežnih leopardov s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.
-
Življenje risa: Kaj razkrivajo vseevropske raziskave?
Risi so izjemni plenilci, ki so se prilagodili življenju v različnih pokrajinah – od arktične tundre do mediteranske makije. A le če jim to dopušča človek. To sta potrdili novi vseevropski raziskavi, pri katerih so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Ljubljani. Raziskavi ponujata nove vpoglede v način lova risov, njihove prehranjevalne navade ter glavne vzroke smrtnosti.
-
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.
-
Trajnostna raba tal z E-MOTIKO
Okopalni stroji so v kmetijstvu nuja, vendar pa tlačijo zemljo in predvsem manjšim kmetovalcem in pridelovalcem ne omogočajo okopavanja in odstranjevanja plevela na okolju prijazen in trajnosten način. S tem izzivom so se soočili raziskovalci s Fakultete za strojništvo, ki so skupaj s projektnimi partnerji na projektu Pospešeno okopavanje zelenjave – »MOTIKA« razvili okopalni stroj, namenjen prav manjšim kmetovalcem in pridelovalcem poljščin.
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Kako se divje živali odzivajo na ljudi v njihovem okolju?
Razumevanje odzivov živali na ljudi postaja vse pomembnejše zaradi naraščajočih motenj, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Zato so raziskovalci iz vsega sveta združili svoje podatke in ugotavljali, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju. Rezultati so pokazali na velike razlike med različnimi živalskimi vrstami, kot najbolj občutljive na ljudi pa so izkazale velike zveri. Del raziskave je potekal tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci iz Biotehniške UL in Zavoda za gozdove Slovenije največji odziv opazili pri medvedu. Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olajšalo sobivanje ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in druge človekove dejavnosti v naravi.
-
Raziskovalca Univerze v Ljubljani nepričakovano odkrila nov način prehranjevanja hijen v Afriki
Lisaste hijene so druga največja vrsta velikih zveri v Afriki. Ljudje jih večinoma poznajo kot mrhovinarje, čeprav so v resnici tudi uspešni lovci na antilope, zebre in druge afriške kopitarje. O njihovem prehranjevanju z manjšim plenom je bilo do sedaj znanega le malo. Raziskovalca iz Univerze v Ljubljani sta v Namibiji odkrila nenavaden in doslej še neznan način prehranjevanja tamkajšnjih hijen – s pticami pevkami.
-
Novo zdravilo za lajšanje simptomov pasje demence
Nagrada za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na mednarodnem dogodku BioFit, v katerem so sodelovali raziskovalci Fakultete za farmacijo in Veterinarske fakultete.
Asist. dr. Urban Košak je s svojo ekipo prejel nagrado za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na prestižnem dogodku Biofit. Prvo mesto so si prislužili z novim zdravilom za lajšanje simptomov pasje demence.
