Novice
Prilagodite izpis
Rezultati
Število zadetkov: 27, stran 1 od 2
-
Inovativni traktorski sesalni sistem odpira nove možnosti trajnostnega varstva rastlin
Bi lahko kmetje v prihodnosti škodljive žuželke s polj preprosto posesali? Raziskovalci Biotehniške fakultete in Fakultete za strojništvo UL so razvili in preizkusili inovativno napravo, ki škodljivce z rastlin odstranjuje s pomočjo zračnega toka – brez neposredne uporabe kemičnih sredstev. Rezultati triletne raziskave so obetavni: traktorski sesalni sistem je neposredno po uporabi zmanjšal število stenic v posevkih za približno polovico.
-
Oktober v znamenju povezovanja ustvarjanja, narave in spodbujanja dobrega počutja
V oktobru 2026 smo na Univerzi v Ljubljani (UL) izvedli niz delavnic, na katerih smo povezali sproščeno druženje študentov in študentk ter zaposlenih UL s spoznavanjem različnih tehnik ustvarjanja in raznolikih tem, povezanih s spoznavanjem pomena biodiverzitete.
-
Univerza v Ljubljani ponovno podprla projekt ozelenjevanja nadstrešnic avtobusnih postajališč MOL
Univerza v Ljubljani (UL) je v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL v septembru in oktobru 2026 izvedla ozelenitev štirih nadstrešnic avtobusnih postajališč LPP in tako znova podprla projekt ozelenjevanja avtobusnih nadstrešnic Mestne občine Ljubljana (MOL).
-
Kako bodo živi laboratoriji pomagali ohraniti rodovitna in odporna tla?
Kako ohraniti tla rodovitna, odporna na podnebne spremembe in sposobna dolgoročne pridelave hrane? Odgovore na ta vprašanja v evropskem projektu TRAILS4SOIL iščejo v živih laboratorijih, kjer kmetje, raziskovalci, svetovalci, predstavniki industrije, odločevalci in nevladne organizacije skupaj razvijajo, preizkušajo in vrednotijo regenerativne ter ohranitvene kmetijske prakse.
-
Dr. Nina Gunde-Cimerman druga Slovenka med člani prestižne organizacije EMBO
Profesorica dr. Nina Gunde-Cimerman z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL je bila izvoljena v organizacijo EMBO (European Molecular Biology Organisation), eno najuglednejših znanstvenih združenj na področju ved o življenju. Kot druga Slovenka in šele šesta raziskovalka oziroma raziskovalec iz Slovenije je prejela priznanje, ki ga mednarodna znanstvena skupnost podeljuje za vrhunske raziskovalne dosežke in izjemen prispevek k razvoju znanosti.
-
Mednarodna raziskava razkriva razloge za širjenje zlatega šakala po Evropi in napoveduje kolonizacijo v prihodnosti
Volkovi so glavni dejavnik, ki vplivajo na širjenje zlatega šakala po Evropi. Vendar na odnos med tema vrstama pomembno vplivamo ljudje, kar bo v kombinaciji s podnebnim segrevanjem in spremembami v rabi prostora omogočilo nadaljnje širjenje šakalov. Po napovedi bi lahko poselili še šestkrat večje območje od njihove trenutne razširjenosti v Evropi. To je pokazala mednarodna raziskava pod vodstvom raziskovalcev Biotehniške fakultete UL.
-
Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel smo ustvarjali na temo medovitih rastlin
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL) smo se v četrtek, 14. 5. 2026, družili ob spoznavanju zanimivosti medovitih rastlin. Uporabili smo jih tudi za osrednji motiv oziroma navdih v ustvarjalnem delu delavnice, v sklopu katerega smo ustvarjali v tehniki sitotiska.
-
Dr. Jana Bedek je prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska Curie
Dr. Jana Bedek, zaposlena pri Hrvaškem speleobiološkem društvu, je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Ceneta Fišerja iz Biotehniške fakultete UL uspešna na razpisu MSCA podoktorske štipendije.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Slovenski arheologi odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so prišli do izjemnega odkritja na Krasu. Odkrili so več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi.
-
Otvoritev informativne table o pilotnem medovitem travniku Pedagoške fakultete UL
Na Pedagoški fakulteti UL (UL PEF) so v petek, 3. oktobra 2025, otvorili informativno tablo o projektu pilotne zasaditve medovitega travnika ob fakulteti, ki so jo sicer v sodelovanju s strokovnjaki iz Botaničnega vrta UL in s pomočjo študentov in študentk ter zaposlenih UL izvedli aprila letos.
-
Univerza v Ljubljani z MOL združila moči pri ozelenjevanju avtobusnih nadstrešnic
V okviru projekta NOO ULTRA je Univerza v Ljubljani (UL) v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL v četrtek, 2. oktobra 2025, izvedla ozelenitev dveh nadstrešnic avtobusnih postajališč LPP pri Živalskem vrtu Ljubljana.
-
Kraljica gora se vrača na Porezen
Botanični vrt Univerze v Ljubljani s pomočjo semenskih bank rešuje redko in ogroženo rastlinsko vrsto – Eryngium alpinum, znano kot kraljica gora ali alpska možina.
-
Projekt LIFE Lynx prejel dve prestižni nagradi
Projekt LIFE Lynx, pri katerem je kot partner sodelovala tudi Univerza v Ljubljani, je prejel dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna žirija ga je razglasila za najboljši projekt v Evropi v kategoriji »Varstvo narave in biotska raznovrstnost«, za najboljšega pa ga je izbralo tudi občinstvo.
-
Projekt LIFE Lynx nominiran za nagrado LIFE 2025
Projekt LIFE Lynx, pri katerem sta sodelovali Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je nominiran za prestižno nagrado LIFE za leto 2025. Nagrado podeljujejo najbolj učinkovitim, inovativnim in navdihujočim projektom programa LIFE.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Festival hrane za možgane: O krizi biodiverzitete in odgovorih nanjo z znanstveniki in znanstvenicami
Na Univerzi v Ljubljani (UL) bo med 12. in 15. majem 2025 potekala 2. izvedba Festivala hrane za možgane, niza dogodkov, posvečenih obravnavi aktualnih družbenih izzivov, povezanih s trajnostnostjo. Krovna tema letošnjega festivala je skrb za ohranjanje in krepitev biodiverzitete. Festival združuje različne brezplačne dogodke, od okroglih miz do delavnic za študentke in študente, zaposlene ter splošno javnost. Namen dogodka je opozoriti na krizo biodiverzitete in na pomen krepitve biodiverzitete tako v urbanem okolju kot nasploh. Biodiverziteta je namreč ključnega pomena za ohranjanje dobrega delovanja različnih ekosistemov, prispeva pa med drugim tudi k dobremu počutju človeštva ter v povezavi z ekosistemskimi storitvami k zagotavljanju prehranske varnosti in pestrosti.
-
Na UL Pedagoški fakulteti smo v pomoč opraševalcem zasadili medovite rastline
V sredo, 16. aprila 2025, smo v okviru projekta NOO ULTRA Trajnostni prostor zelenico ob UL Pedagoški fakulteti (UL PEF) v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL zasadili z otočki avtohtonih medovitih rastlin. S tem smo pripravili teren za nastanek manjšega pilotnega urbanega cvetočega travnika na zelenicah UL, ki bo v pomoč urbanim opraševalcem in se bo urejal v skladu s smernicami okolju prijaznejšega vzdrževanja zelenic UL.
-
Kako lahko podatkovna znanost pomaga ekologiji – primer navigacije ptic selivk, Dr Urška Demšar
Migracije živali so koordinirani sezonski premiki, ko individualni osebki v iskanju boljših življenjskih razmer prepotujejo dolge, včasih medcelinske razdalje. Najbolj znani migranti so ptice selivke: približno 20 % vseh ptičjih vrst se letno seli kot odziv na vremenske razmere in letni čas. Na severni polobli te selitve potekajo v smeri sever–jug, pri čemer ptice zimo preživijo na jugu, poleti pa gnezdijo na visokih severnih zemljepisnih širinah.
-
Kako se sporazumevajo snežni leopardi in kako lahko to pomaga pri spremljanju njihovih populacij?
Snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj, vonjalna sporočila pa najpogosteje puščajo v ozkih soteskah s pomočjo praskanja po pesku ter s škropljenjem urina na previsnih skalah. To je ugotovila mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji raziskovala sporazumevanje snežnih leopardov s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.