Novice
Prilagodite izpis
-
Na UL FMF uspešno demonstrirali kvantno prepletenost
Na UL FMF so prvič v Sloveniji javno demonstrirali kvantno prepletenost. Gre za pojav, ki je ključen za varno kvantno komunikacijo, ki omogoča prenos podatkov brez možnosti prestrezanja. Dogodek je potekal v okviru projekta SiQUID, v okviru katerega gradijo prvo slovensko demonstracijsko omrežje za kvantno šifriranje.
-
Dan števila pi na UL FMF: zmagovalec Vid Goršek naštel 5111 decimalk
14. marca 2025 je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) potekalo že tradicionalno tekmovanje v recitiranju decimalk števila pi in tekmovanje v peki pit. Najbolje se je izkazal 17-letni Vid Goršek, ki mu je uspelo našteti kar 5111 decimalk števila.
-
Raziskovalci UL FMF sodelovali pri odstiranju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja
Raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja. Študija med drugim razkriva ključno vlogo zgodnjih supernov pri njegovem nastanku.
-
Raziskovalci UL FMF sodelovali pri prelomnem odkritju o nastanku vesolja
Prof. dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič, vsi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so sodelovali pri raziskavi, v kateri so z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb zaznali in analizirali eno prvih galaksij v zgodnjem vesolju, imenovano Firefly Sparkle (Roj kresničk), ki jo opazujemo približno 600 milijonov let po Velikem poku. Odkritje predstavlja prelomnico v razumevanju zgodnjih faz nastanka vesolja.
-
Predavanje Nobelovega nagrajenca prof. dr. Antona Zeilingerja na UL FMF
Nobelov nagrajenec prof. dr. Anton Zeilinger si je na Fakulteti za matematiko in fiziko UL ogledal kvantni laboratorij in pripravil predavanje z naslovom Kvantna prepletenost, osnove in eksperimenti.
-
Državne nagrade in priznanja na področju znanosti tudi za znanstvenike Univerze v Ljubljani
Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije. Med prejemniki nagrad so tudi znanstveniki in znanstvenice Univerze v Ljubljani.
-
Prof. dr. Tomaž Prosen imenovan v Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta
Prof. dr. Tomaž Prosen je eden vodilnih strokovnjakov na področju teoretične in matematične fizike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prestižno imenovanje v Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta je priznanje njegovemu izjemnemu prispevku na področju fizike, predvsem raziskovanju na področju neravnovesnih kvantnih in statističnih sistemov. Mandat bo nastopil 1. januarja 2025.
-
Tekoči kristali predstavljajo novo generacijo izvorov kvantne svetlobe
Tekoči kristali so prisotni v našem vsakdanjem življenju v naših TV-jih in telefonskih zaslonih. Po eni strani imajo lastnosti tekočin po drugi pa ureditev na molekulski ravni, kakršno najdemo v kristalih. Na račun tega so izjemno uporabni v namen manipulacije svetlobe. Raziskovalca Aljaž Kavčič ter dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s sodelavci Instituta Jožef Stefan in Instituta “Max-Planck Institute for the Science of Light” v Nemčiji, kot prva dokazala, da tekoče kristale lahko uporabimo tudi za tvorbo kvantne svetlobe s številnimi prednostmi proti obstoječim izvorom.
-
Posvetovalni obisk UL na UL FF in UL FMF
V poletnem semestru smo na UL nadaljevali z izvedbo posvetovalnih obiskov, na katerih s članicami UL skupaj načrtujemo izboljšave na štirih izbranih področjih njihovega delovanja. V četrtek, 25. aprila, smo posvetovalni obisk izvedli na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF), v ponedeljek, 3. junija 2024, pa še na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF).
-
Pri izjemnem odkritju, ki pojasnjuje nastanek črnih lukenj, sodeloval tudi prof. dr. Tomaž Zwitter z UL FMF
Konzorcij za obdelavo in analizo podatkov astrometričnega satelita Gaia Evropske vesoljske agencije je objavil odkritje najmasivnejše črne luknje doslej, za katero vemo, da je nastala iz običajne zvezde. Soavtorja odkritja sta tudi slovenska astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter z Univerze v Ljubljani ter astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen z ekipo Googlovega laboratorija do pomembnega preboja v kvantni fiziki
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z Googlovim Quantum AI laboratorijem v prestižni znanstveni reviji Science, objavil članek z naslovom Dinamika magnetizacije v Heisenbergovi spinski verigi pri neskončni temperaturi. Članek predstavlja prebojne ugotovitve v teoriji kvantnih transportnih pojavov.
-
Kyle Broder prejemnik podoktorske štipendije MSCA na UL FMF
Raziskovalec dr. Kyle Broder iz Univerze Brisbane v Avstraliji je prejemnik prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru štipendije bo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pod mentorstvom akad. prof. dr. Franca Forstneriča raziskoval ukrivljene lastnosti togosti in prilagodljivosti kompleksnih mnogoterosti.
-
-
Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji
Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.
-
Izr. prof. dr. Lev Vidmar za projekt Meje kvantnega kaosa pridobil 2 milijona evrov
Dr. Lev Vidmar, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je s projektom »Meje kvantnega kaosa« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za t. i. Consolidator grant. Izr. prof. dr. Vidmar je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Novo pridobljeni projekt bo vodil na gostiteljski ustanovi IJS in v partnerstvu z UL FMF, za katero je to že 12. ERC projekt.
-
Častni dobitniki letošnjih Blinčevih nagrad so pionirji izjemnih raziskovalnih prebojev
Ljubljana, 24. oktober 2023 – Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so skupaj z Institutom Jožef Štefan v torek, 24. oktobra 2023 že petič podelili Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Nagrade so namenjene vsem fizikom, delujočim v Sloveniji. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel izr. prof. dr. Lev Vidmar, Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke prof. dr. Tomaž Prosen in Blinčevo nagrado za življenjsko delo prof. dr. Svjetlana Fajfer. Slavnostna govorca na prireditvi sta bila rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič.
-
Najvišje državne nagrade in priznanja v znanosti: prejemniki Zoisovih nagrad in priznanj tudi z Univerze v Ljubljani
Ljubljana, 16. oktober 2023 – Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so razglasili prejemnice in prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj v znanosti. Nagrade so prejeli tudi znanstvenice in znanstveniki Univerze v Ljubljani (UL).
-
Projekt FEATURE: »Daleč od ravnotežja pri ultra-elativističnih energijah«
Eden od velikih izzivov, s katerimi se sooča skupnost fizikov visokih energij, je razumevanje razvoja kvantne kromodinamike (QCD), ki je daleč od ravnovesja. Novo pridobljeni Marie Sklodowska Curie podoktorski projekt, ki se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko, bo naredil odločilen korak k temu, da se teoretično razumevanje dvigne na raven kompleksnosti, ki je potrebna za realistično fenomenologijo, in sicer s popolno opredelitvijo lastnosti atraktorja QCD brez zatekanja k poenostavitvenim predpostavkam, ki so bile uporabljene v sedanjih predhodnih študijah. To bo doseženo z vključitvijo fermionskih stopenj svobode in s sprostitvijo poenostavitvenih prostorskih simetrij.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC ADG)
Podeljen projekt ERC AdG (ERC Advanced Grant – namenjen uveljavljenim raziskovalcem) je nedvomno najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Za prof. dr. Tomaža Prosena pa je to že drugi tak projekt, tokrat z naslovom QUEST (Quantum Ergodicity: Stability and Transitions). Poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca, gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.
-
Slovenski raziskovalci s projektom SIQUID do varne kvantne komunikacije na velike razdalje
Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so 16. junija 2023 predstavili projekt SiQUID, ki bo s pomočjo kvantno prepletenih fotonov omogočil varno komunikacijo med več vladnimi vozlišči v Sloveniji in vzpostavitev raziskovalnega testnega kvantnega omrežja med raziskovalnimi ustanovami.
