Prva stran
  1. Leto plus
  2. Osnovne informacije za študente Univerze v Ljubljani
  3. Dodiplomski in enoviti magistrski programi
  4. Magistrski študijski programi
  5. Doktorski študijski programi
  6. Partnerji
  7. Prijavno-sprejemni postopki
  8. Cenik storitev za študente
  9. Študentski svet
  10. Študenti s posebnim statusom
  11. Duševno zdravje

Interdisciplinarni doktorski študijski program BIOMEDICINA
Predmetnik študijskega programa in urniki

Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 180 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Članica v celoti organizira in skrbi za izvedbo doktorskega programa s področij, ki jih koordinira, in v sodelovanju z mentorjem skrbi za nemoteno raziskovalno delo študenta.

Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v začetku prvega in delno drugega letnika večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je vedno večji poudarek na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije. 

1. letnik

KT

2. letnik

KT

3. letnik

KT

4. letnik

KT

Temeljni predmet/-i

30

Izbirni predmet 1

5

Individualno raziskovalno delo 3

60

Individualno raziskovalno delo 4

50

Individualno raziskovalno delo 1

30

Izbirni predmet 2

5

   

Predstavitev rezultatov raziskovalnega dela

5

   

Izbirni predmet 3

5

   

Izdelava doktorske disertacije in javni zagovor

5

   

Predstavitev teme doktorske disertacije

5

       
   

Individualno raziskovalno delo 2

40

       

 


V prvem letniku doktorand izbere 30 KT iz temeljnih predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 KT iz temeljnega predmeta izbranega znanstvenega področja, 10 KT pa si lahko izbere v dogovoru z mentorjem in s koordinatorjem iz modulov drugih temeljnih predmetov. 

V drugem letniku doktorand izbere izbirne predmete v skupnem obsegu 15 KT. Študent izbirne predmete izbere v dogovoru z mentorjem in glede na področje raziskovalnega dela. 

Prijava teme doktorske disertacije

Študent prijavi temo doktorske disertacije najkasneje do začetka drugega semestra drugega letnika.

Postopek za prijavo teme doktorske disertacije vodi senat članice, kjer je doktorand vpisan. Temo doktorske disertacije potrdi Senat Univerze v Ljubljani. 

Tretji letnik je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi doktorske disertacije v obsegu 60 kreditnih točk.

V četrtem letniku se študenti posvetijo pretežno individualnemu raziskovalnemu delu, objavi znanstvenega članka in izdelavi doktorske disertacije v obsegu 50 kreditnih točk, 10 kreditnih točk pa si pridobijo s predstavitvijo rezultatov raziskovalnega dela ter izdelavo in javnim zagovorom doktorske disertacije. 

Zagotavljanje mobilnosti

Doktorandi si lahko v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem znanstvenega področja izberejo 10 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL in primerljivih programov tujih univerz.

Program sestavljajo tri vrste predmetov:

Doktorand skupaj z mentorjem in koordinatorjem znanstvenega področja izbere predmete iz nabora temeljnih in obeh vrst izbirnih predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 KT iz temeljnega predmeta izbranega znanstvenega področja, 10 KT pa lahko izbere iz modulov ostalih temeljnih predmetov. Izbirne predmete si izbira glede na raziskovalno področje doktorske disertacije poljubno oziroma v soglasju z mentorjem. Izbor je možen iz nabora predmetov vseh znanstvenih področij in iz predmetnikov drugih primerljivih programov domačih in tujih univerz, ki imajo programe ovrednotene po sistemu ECTS ali drugih sistemih, ki omogočajo primerjavo vrednotenja.

Temeljni predmeti

Temeljni predmeti so oblikovani glede na znanstvena področja. Vsebine predmetov so izbrane na podlagi raziskovalnega dela nosilcev in izvajalcev predmetov, ki se izkazujejo z najmanj tremi raziskovalnimi članki s področja, ki ga obravnava predmet.

Vsako področje je zagotovilo najmanj en obvezni predmet, praviloma modularno zgrajen iz modulov po 10 KT. 

Seznam temeljnih predmetov

Koda Znanstveno področje Predmet
B-1-100 Biokemija in molekularna biologija Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije
F-1-200 Farmacija Farmacevtske znanosti
G-1-600 Genetika Genetika
S-1-420 Javno zdravje Znanstveni vidiki javnega zdravja
L-1-300 Klinična biokemija in laboratorijska biomedicina Stopenjska klinično–biokemijska diagnostika
K-1-500 Medicina – klinična usmeritev Raziskave v klinični medicini
J-1-400 Medicina – temeljna usmeritev Medicinska celična biologija
M-1-410 Mikrobiologija Izbrana poglavja iz mikrobiologije
N-1-540 Nevroznanost Nevroznanost
T-1-340 Toksikologija Toksikologija
V-1-700 Veterinarska medicina Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih

 

Koda: B-1-100
Naslov: Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije 

Izvajalci: Ana Plemenitaš (nosilka), Vita Dolžan, Peter Maček, Peter Dovč, Roman Jerala, Marko Dolinar, Marjeta Podobnik, Radovan Komel, Simon Horvat, Gregor Anderluh, Blaž Zupan 

Kratka vsebina:
Predmet »Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije« je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT:

Modul 1: Izbrani biokemijski procesi in njihovo uravnavanje
Obravnavani bodo metabolizem ksenobiotikov in ROS, biogeneza mitohondrijev, rast, ontogenetski razvoj pri sesalcih, zgradba in funkcionalna asimetrija bioloških membran, lipidne mikrodomene, interakcije proteinov z membranami in prenos signala v funkciji uravnavanja bioloških procesov.

Modul 2: Struktura in funkcija bioloških molekul in dizajniranih bioloških sistemov
Obravnavani bodo primeri iz področja molekulske imunologije in proteolize. V tem sklopu bodo obravnavane tudi tehnike proteinskega inženirstva ter molekularno modeliranje proteinov za napovedovanje njihove funkcije.

Modul 3: Funkcijska genomika in proteomika
Obravnavane bodo vsebine iz strukture, organizacije in uravnavanja genoma, komparativna genomika, principi globalne genomske analize in eksperimentalni pristopi transgeneze, transkriptomike, proteomike, metabolomike, interaktomike in bioinformatike. 

Študenti lahko vpišejo predmet kot celoto (30 KT) ali ločeno po modulih (po 10 KT).
 

Koda: F-1-200
Naslov: Farmacevtske znanosti 

Izvajalci: Danijel Kikelj (nosilec), Marko Anderluh, Slavko Pečar, Tomaž Šolmajer, Zdenko Časar, Aleš Obreza, Anamarija Zega, Andrej Perdih, Stanislav Gobec, Simona Golič Grdadolnik, Marija Sollner Dolenc, Janez Mravljak, Lucija Peterlin Mašič, Uroš Urleb, Janez Ilaš, Janko Kos, Bojan Doljak, Matjaž Jeras, Boris Rogelj, Borut Štrukelj, Tomaž Bratkovič, Mojca Lunder, Samo Kreft, Damjan Janeš, Nina Kočevar, Aleš Mrhar, Iztok Grabnar, Mojca Kerec Kos, Tomaž Vovk, Albin Kristl, Marija Bogataj, Simon Žakelj, Aleš Belič, Stane Srčič, Odon Planinšek, Rok Dreu, Mirjana Gašperlin, Alenka Zvonar, Julijana Kristl, Pegi Ahlin Grabnar, Petra Kocbek, Mitja Kos, Igor Locatelli, Valentina Prevolnik Rupel, Jurij Lah, Tihomir Tomšič, Jurij Trontelj, Franc Vrečer, Nejc Horvat 

Kratka vsebina:
Predmet »Farmacevtske znanosti« obravnava temelje znanstvenih osnov molekularne farmacevtske kemije, farmacevtske biologije, farmacevtsko tehnoloških operacij, dostavnih sistemov in farmacevtske nanotehnologije, molekularne biofarmacije in farmakokinetike ter socialne farmacije, zdravstvene ekonomike in farmakoepidemiologije.

Predmet je razdeljen v petnajst vsebinsko zaokroženih modulov ovrednotenih s po 10 KT. Študenti lahko vpišejo predmet po modulih (po 10 KT) glede na področje svojega raziskovalnega dela.

Moduli:
Modul 1.1.: Struktura učinkovin in njihove lastnosti
Modul 1.2.: Tarče učinkovin in vrednotenje interakcij
Modul 1.3.: Metode načrtovanja učinkovin
Modul 2.1.: Biomolekule kot tarče za diagnostiko in terapijo
Modul 2.2.: Biološka in genska zdravila
Modul 2.3.: Zdravila rastlinskega izvora
Modul 3.1.: Farmakokinetika in njen pomen pri odkrivanju in razvoju zdravil
Modul 3.2.: Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
Modul 3.3.: Farmakokinetično-farmakodinamična analiza
Modul 4.1.: Farmacevtsko tehnološki procesi
Modul 4.2.: Dostavni sistemi učinkovin
Modul 4.3.: Farmacevtska nanotehnologija in nanozdravila
Modul 5.1.: Socialna farmacija
Modul 5.2.: Zdravstvena ekonomika
Modul 5.3.: Farmakoepidemiologija  

Kratke predstavitve posameznih modulov temeljnega predmeta znanstvenega področja farmacija Farmacevtske znanosti


Koda:
G-1-600
Naslov: Genetika 

Izvajalci: Simon Horvat (nosilec), Branka Javornik, Peter Dovč, Borut Peterlin, Darja Žgur-Bertok, Jernej Jakše, Gregor Gorjanc, Roman Jerala, Tanja Kunej, Uroš Petrovič, Peter Trontelj 

Kratka vsebina:
Glavni namen predmeta »Genetika« je zagotoviti osnove iz Mendelske, mikrobne, molekularne genetike, citogenetike, populacijske, kvantitativne, evolucijske genetike, epigenetike, genomike in uporabe bioinformacijskih orodij za genetske analize.

Modul 1: Genetski koncepti I pokriva različna področja genetike bioloških sistemov ter osnovne genetske koncepte od mikrobov do sesalcev.

Modul 2: Genetski koncepti II omogoča poglobitev temeljnih in aplikativnih znanj iz genetike in obravnava koncepte sodobne genomike s poudarkom na analizi strukture in variabilnosti genoma ter uporabo teh znanj v biomedicini in biotehnologiji.

Modul 3: Bioinformacijska orodja je namenjen študiju uporabe glavnih bioinformacijskih orodij ter podatkovnih zbirk za genetske, genomske analize ter za razumevanje kompleksnih genomskih interakcij s poudarkom na praktičnem problemskem učenju. Vsebine modulov temeljnega predmeta GENETIKA tako omogočajo študentom, da osvojijo sodobne koncepte in znanstvene pristope klasične genetike ter genomike in pridobljeno znanje aplicirajo pri svojih projektih na modelnih organizmih, mikroorganizmih, domačih živalih, rastlinah, prostoživečih populacijah ali človeku.
 

Koda: S-1-420
Naslov: Znanstveni vidiki javnega zdravja 

Izvajalci: Igor Švab (nosilec), Marjan Bilban, Maja Primic Žakelj, Irena Klavs, Vesna Švab, Helena Burger, Maja Sočan, Lijana Zaletel Kragelj, Ivan Eržen, Majda Pahor, Danica Rotar Pavlič, Marko Kolšek, Štefan Ivanko, Polona Selič 

Kratka vsebina:
Predmet sestavljata dva modula po 10 KT.

Modul 1: Determinante zdravja in bolezni
Biološka osnova javnozdravstvenih problemov, determinante zdravja (življenjski slog, poklicne determinante zdravja), izbrani problemi, (poseben poudarek bo na raku, depresiji, psihosocialni rehabilitaciji psihoz in bolezenskih odvisnosti), ogrožene skupine prebivalstva, metodologija raziskovanja na tem področju.

Modul 2: Metodologija javnozdravstvenih ukrepov
Zdravstveni sistemi in zdravstvena politika, kakovost zdravstvene službe, promocija zdravja, sistem preventive (cepljenje, presejanja, epidemiološko spremljanje zdravstvenih pojavov), primarno zdravstveno varstvo, metode rehabilitacije, metodologija raziskovanja na tem področju
 

Koda: L-1-300
Naslov: Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika 

Izvajalci: Janja Marc (nosilka), Borut Božič, Darko Černe, Janko Kos, Irena Mlinarič Raščan, Matjaž Jeras, Barbara Ostanek 

Kratka vsebina:
Predmet je razdeljen v tri module oziroma osem vsebinsko zaokroženih sklopov ovrednotenih s po 5 ECTS. Pri vpisu predmeta študent izbere različno kombinacijo sklopov. Posamezni sklop je zaokrožena celota in ločeno ocenjena. Za vpis na to smer izbere študent 4 do 6 sklopov.

Modul 1 (Laboratorijska biomedicina) sestavljata dva sklop.
V Sklopu 1: Znanstveni pristopi v laboratorijski medicini bodo študenti na modelnih primerih kritično vrednotili postavljene hipoteze, verodostojnost dobljenih rezultatov ter uporabljeno metodologijo.

V Sklopu 2: Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika z interpretacijo se bodo študenti seznanili s stopenjskim pristopom pri laboratorijski diagnostiki, naučili identificirati vprašanja, izbirati teste in oceniti izid za bolnika da bodo sposobni pripraviti na dokazih temelječe predloge za npr. smernice e k obravnavi bolnikov.

Modul 2 (Molekulski označevalci bolezni) sestavljajo 3 sklopi.
Sklop 1: Pogoste bolezni z genetsko osnovo, kjer se študenti seznanijo s presejalnimi testi (prenatalna in postnatalna diagnostika, družinske in populacijske študije); s potrditvenimi testi na ravni kopičenja ali pomanjkanja presnovkov in vzporejanja s klinično sliko na modelnih primerih bolezni.

Sklop 2: Imunsko pogojene bolezni: Študent spozna laboratorijske pristope v diagnostiki imunsko pogojenih bolezni in preobčutljivostnih stanj, z analiti in preiskavami v osnovnem in usmerjenem iskanju motenj imunskega sistema.

Sklop 3: Maligne bolezni Študent spozna uporabo bioloških molekul v presejalnih testih; tumorske kazalce, zunajcelične tumorske DNA; uporabo DNA/RNA testov, imunskih testov, biosenzorjev in biočipov; pripravo monoklonskih protiteles, aptamerov, siRNA, RNA/DNA sond in rekombinantnih proteinov za diagnostiko malignih bolezni.

Modul 3 (Translacijska biomedicina) sestavljajo trije sklopi.
Sklop 1: Farmakogenomska diagnostika: Študent spozna pristope v farmakogenomski diagnostiki in v individualizirani terapiji osnovane na farmakogenomiki metabolizirajočih encimov, receptorjev, transporterjev, miRNA. Spozna direktno in reverzno farmakogenomiko v projektu načrtovanja zdravil; pri identifikaciji tarč, v predkliničnih in kliničnih študijah.

Sklop 2: Celični in tkivni inženiring omogoča razumevanje različnih pristopov pri pripravi celičnih in kompleksnih tkivnih kultur, namenjenih tako naprednemu zdravljenju kot testnim sistemom za preskušanje delovanja učinkovin in snovi in vitro.

Sklop 3: Tehnologije in orodja OMIC (ali Naprednejše tehnologije in orodja v translacijski biomedicini). Študenti se bodo seznanili z naprednejšimi tehnologijami na področjih genomike, transkriptomike, proteomike in metabolomike in njhovo uporabo v laboratorijski biomedicini.
 

Koda: K-1-500
Naslov: Raziskave v klinični medicini 

Izvajalci: Matej Podbregar, Žarko Finderle (nosilca), Lovro Stanovnik, Mirta Koželj, Mitja Košnik, Vladimir Smrkolj, Vito Starc, Alojz Ihan, Vita Dolžan, Juš Kšela, Mitja Lainščak, Tomaž Marš, Tadeja Pintar, Sergej Pirkmajer, Damjana Rozman, Janez Stare, Mišo Šabovič, Dušan Štajer, Katarina Šurlan Popović, Igor Švab, Aleš Tomažič, Samo Zver

Predmet je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT. 

Modul 1: Osnove medicinskih raziskav
Etika v raziskovalnem delu, predstavitev raziskav in nastop, medicina, temelječa na dokazih, priprava projekta, zaščita intelektualne lastnine, financiranje raziskav, pisanje in analiza člankov, značilnosti kliničnega raziskovalnega dela, celični in živalski modeli.

Modul 2: Metode v kliničnih raziskavah
Zbiranje podatkov, pristranost, reprezentativnost, kvalitativne metode, izvedba anket, sodobne statistične metode, informacijske metode.

Modul 3: Dosežki v kliničnih raziskavah
Dosežki v kliničnih raziskavah vsebujejo 12 sklope, ki predstavijo raziskave v nekaterih kliničnih področjih (kardiovaskularne medicinske vede, medicinske vede operativnih strok, slikovne metode, genetske metode, imunologija in alergologija, fiziologija kardiovaskularnega sistema, fiziologija dihanja, fiziologija in biodinamika lokomotornega sistema, temeljna in klinična farmakologija ter razvoj novih zdravil, urgentna in intenzivna medicina, hematologija in onkologija, hiperbarična medicina). 
 

Koda: J-1-400
Naslov: Medicinska celična biologija 

Izvajalci: Rok Romih (nosilec), Irma Virant Klun, Gregor Serša, Tadej Battelino, Damjana Rozman, Peter Veranič, Mateja Erdani Kreft, Maja Čemažar, Katarina Trebušak Podkrajšek, Borut Peterlin, Danijel Petrovič, Vita Dolžan, Alojz Ihan, Janez Žgajnar, Marko Goličnik 

Kratka vsebina:
Predmet Medicinska celična biologija omogoča poglobitev temeljnih znanj o zgradbi in delovanju celic, o spremembah na celičnem in molekularnem nivoju med patološkimi procesi ter nadgradnjo teh znanj na področjih, ki so pomembna v medicini. Predmet sestoji iz obveznega modula Temelji medicinske celične biologije in štirih izbirnih modulov: Celična biologija v humani reprodukciji, Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija, Celična biologija v klinični genetiki in Sistemska medicina večfaktorskih bolezni. 

Modul 1: Temelji medicinske celične biologije
Osnovni modul obravnava celično-biološke in molekularne mehanizme normalnega in nenormalnega poteka celičnega ciklusa ter celične smrti, pomen medceličnih povezav med razvojem in diferenciacijo ter motnje v njihovi zgradbi in delovanju, pomen celičnih predelkov biosintetske in endocitotske poti ter vezikularnih transportov v normalnih pogojih in v primerih nekaterih bolezni, vloge peroksisomov in mitohondrijev, zgradbo in pomen citoskeleta med celično diferenciacijo in pri nastanku obolenj.

Modul 2: Celična biologija v humani reprodukciji
Modul obravnava celične mehanizme razvoja gonad, oogeneze, folikulogeneze, spermatogeneze, oploditve in razvoja zarodka. Študentje se seznanijo z asistirano reprodukcijo in problematiko matičnih celic.

Modul 3: Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija
Študenti se seznanijo s biološkimi osnovami maligno spremenjenih celic. Poglobljeno se obravnavajo  karcinogeneza, značilnosti in tarče terapevtskih pristopov v onkologiji ter dognanja na področju translacijske onkologije.

Modul 4: Celična biologija v klinični genetiki
V sklopu 4. modula študenti obravnavajo genetske okvare na različnih področjih delovanja celice s poudarkom na njihovem pomenu pri razvoju bolezni. Takšna znanja so pomembna pri celoviti diagnostični obravnavi bolnikov, pri odločitvah o načinih zdravljenja, spremljanju poteka in napovedovanja bolezni ter pri genetskem svetovanju.

Modul 5: Sistemska medicina večfaktorskih bolezni
Modul 5 sestavlja delo na projektu večfaktorske bolezni, ki je izbran glede na najnovejša znanstvena spoznanja in raziskovalni interes študijske skupine. Poudarek študija je na sistemskih pristopih po-genomske dobe, računanju z velikimi skupinami podatkov, statistiki, modeliranju podatkov in pomenu globalnih genomskih raziskav za prediktivno in personalizirano medicino.
 

Koda: M-1-410
Naslov: Izbrana poglavja iz mikrobiologije 

Izvajalci: Srečko Koren (nosilec), Tatjana Avšič Županc, Alojz Ihan, Manica Mueller Premru, Miroslav Petrovec, Mario Poljak, Katja Seme, Gorazd Avguštin, Nina Gunde Cimerman, Tomaž Accetto, Neža Čadež, Blaž Stres, Polona Zalar 

Kratka vsebina:
Predmet »Izbrana poglavja iz mikrobiologije« obravnava na izbranih primerih kompleksne odnose med mikroorganizmi, med mikroorganizmi in njihovimi gostitelji ter med mikroorganizmi in naravnim okoljem, ki ga naseljujejo.

Predmet je razdeljen v tri vsebinske module ovrednotene s po 10 KT. Študenti vpišejo predmet (30 KT) kot kombinacijo treh ali izbor najmanj dveh modulov.

Modul 1: Temeljna medicinska mikrobiologija
Predstavljeni bodo temeljni mehanizmi parazitskega obstajanja mikrobov in posledičnega razvoja bolezenskih procesov v človeškem organizmu.

Modul 2: Klinična mikrobiologija
Predstavljeni bodo diagnostični algoritmi v klinični mikrobiologiji, kritična interpretacija rezultatov mikrobioloških preiskav, napake pri naročanju mikrobioloških preiskav in njihove medicinske in ekonomske posledice ter problemi pri komunikaciji med laboratorijem in lečečim zdravnikom.

Modul 3: Mikrobna identifikacija, pestrost in evolucija
Predstavljeni bodo tradicionalna, molekularna in polifazna taksonomija, področje mikrobne raznolikosti (tako bakterijske, arhejske kot biodiverzitete evkariontskih mikroorganizmov, t.j. gliv, praživali in alg) in področje molekularne evolucije. 

Koda: N-1-540
Naslov: Nevroznanost 

Izvajalci: Zvezdan Pirtošek (nosilec), Mara Bresjanac, Fajko Bajrović, Roman Bošnjak, Leja Dolenc Grošelj, Alojz Ihan, Marko Kreft, Mojca Kržan, Gregor Majdič, David Neubauer, Zvezdan Pirtošek, Peter Pregelj, Borut Prestor, Janja Pretnar Oblak, Simon Podnar, Zoran Rodi, Uroš Rot, Saša Šega, Dušan Šuput, Janez Zidar, Robert Zorec, Marko Živin, Jurij Bon, Ivan Bratko, Dejan Georgiev, Milica Gregorič Kramberger, Maja Kojović, Urban Kordeš, Blaž Koritnik, Christina Manoulidiou, Tomaž Marš, Grega Repovš, Boris Rogelj, Maja Trošt

Kratka vsebina:
Predmet Nevroznanost podaja pregled znanj in raziskav temeljne in kliničnih nevroznanosti (nevrobiologija na molekulski, celični in sistemski ravni, ustroj centralnega in perifernega živčevja z anatomskega in histološkega vidika, razvoj in plastičnost živčevja v fizioloških in patofizioloških razmerah, delovanje senzoričnih in motoričnih sistemov, uravnavanje fizioloških funkcij, nevrofarmakološki pristopi, vedenjska in kognitivna nevroznanost, nevrološke, nevrokirurške, psihiatrične bolezni, vključno z etičnimi razmisleki). 

Predmet je razdeljen v dva modula po 10KT.

Modul 1: Temeljna nevroznanost

Modul 2: Klinične nevrološke vede

Koda: T-1-340
Naslov: Toksikologija  

Izvajalci: Marija Sollner Dolenc (nosilka), Irena Mlinarič Raščan, Damjana Drobne, Domen Leštan, Janez Mavri, Lucija Peterlin Mašič, Žiga Jakopin 

Kratka vsebina:
Razumevanje mehanizmov, kako snovi povzroče toksični učinek v živih organizmih, je vse bolj pomembno pri odločanju o varni uporabi snovi na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Predmet zato poskuša predstaviti na izbranih primerih: mehanizme transporta snovi skozi celične membrane in toksični vpliv spojin nanj; vlogo metabolizma pri nastajanju reaktivnih presnovkov, ki kovalentno interagirajo z makromolekulami celic; vlogo radikalov in snovi sposobnih redoks reakcij na generiranje oksidativnega stresa v celicah; mehanizme nekrotične in apoptotične celične smrti povzročene s spojinami; specifično/nespecifično aktivacijo encimov in receptorjev povzročeno s ksenobiotiki; toksični vpliv spojin na mitohondrije in peroksisome ter energetsko stanje celice; specifične, nespecifične interakcije (kovalentne/nekovalentne) snovi z makromolekulami v povezavi s toksičnimi učinki spojin (genotoksičnost, imunotoksičnost itd.); mehanizme toksičnega delovanja posameznih skupin ksenobiotikov, ki se pojavljajo v okolju na različne skupine organizmov (bakterije, živali, rastline, glive); vlogo biosenzorjev in biomarkerjev za vrednotenje toksičnosti spojin v povezavi s kvarnim učinkom na posamezne populacije organizmov, združbo in ekosistem.

Predmet je razdeljen v tri vsebinske module ovrednotene s po 10 KT. Študenti lahko vpišejo predmet kot celoto (30 KT) ali ločeno po modulih (po 10 KT), vendar morajo vpisati s področja vsaj 20 KT. 

Modul 1: Povezava med strukturo in toksičnostjo snovi
Obravnavane bodo kovalentne in nekovalentne interakcije ksenobiotikov z makromolekulami celic v živih organizmih ter tvorba reaktivnih kisikovih spojin ter s tem povezani genotoksični in imunotoksični učinki spojin. Razložene bodo biotransformacijske reakcije snovi- funkcionalizacije in konjugacije ter posledice prisotnosti njihovih produktov v različnih tkivih. Obravnavana bo vloga radikalov v celici in predstavljene skupine snovi, ki omogočajo njihovo nastajanje. Predstavljene bodo tudi nekatere skupine ksenobiotikov, ki nespecifično ali specifično interagirajo z makromolekulami celic. Študent bo spoznal osnovne toksikološke teste, vključno s kvantnomehanskimi metodami in biomolekularnimi simulacijami, ki omogočajo napovedovanje toksičnosti snovi. 

Modul 2: Toksičnost snovi na procese v celici
Obravnavani bodo vplivi snovi na transport skozi membrane, razloženi mehanizmi apoptotične in nekrotične celične smrti povzročene s ksenobiotiki. Predstavljena bo toksičnost snovi, povzročena preko aktivacije/supresije citokinov in jedrnih receptorjev. Predstavljeni bodo primeri ksenobiotikov, ki posegajo v procese pridobivanja energije ter interagirajo z mitohondriji in peroksisomi, imunskim sistemom in dednim materialom.

Modul 3: Vpliv toksičnih snovi na okolje in ekosisteme
Predstavljena bo: povezava učinkov snovi na suborganizemskem, organizemskem in populacijskem nivoju ter na nivoju ekosistema; ekstrapolacija toksikoloških podatkov iz molekularnega in fiziološkega nivoja na višje nivoje biološke organizacije; biodosegljivost ksenobiotikov in drugih nevarnih snovi v tleh in vodah; biotransformacijske poti pomembnejših skupin ksenobiotikov in drugih nevarnih snovi v tleh in vodah; poti vnosa preostankov zdravil in njihovih metabolitov v okolje ter njihovo obnašanje (adsorpcja/desorpcija, porazdelitev, razgradnja) ter njihovi toksični učinki v okolju; možnost biokumulacije in strupeni učinki preostankov snovi na vodne in zemeljske organizme v okolju.

Koda: V-1-700
Naslov: Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih  

Izvajalci: Milka Vrecl Fazarinc(nosilka), Gregor Majdič, Nina Čebulj-Kadunc, Jelka Zabavnik Piano, Robert Frangež, Breda Jakovac Strajn, Polona Juntes, Martina Klinkon Ogrinec, Andrej Kirbiš, Urška Jamnikar Ciglenečki, Petra Zrimšek in Mitja Gombač 

Kratka vsebina:
Predmet je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT.

Modul 1: Uravnavanje temeljnih procesov pri živalih
Obravnava morfološko-funkcionalne lastnosti živalske celice, celico kot nosilko dednosti, prenos dednih informacij na potomce, uravnavanje izražanja genov in celično signalizacijo. Obravnava tudi biokemične in fiziološke procese ter njihovo nevro-endokrino uravnavanje za ohranjanje homeostaze in odzivnost organizma na različne vplive iz okolja. Študentom omogoči tudi razširitev znanj o progenezi, oploditvi in zgodnjem embrionalnem razvoju pri domačih živalih ter seznanitev s sodobnimi raziskovalnimi metodami.

Modul 2: Motnje homeostaze in bolezenski procesi
Poglobljeno obravnava poglavitne vzroke motenj in temeljne patofiziološke procese v organizmih, katerih poznavanje je podlaga za razumevanje razvoja, postavitve klinične diagnoze in terapije različnih bolezni. Študentu omogoča, da s pridobljenim znanjem po morfoloških spremembah v organih, tkivih in celicah prepoznava nenormalno delovanje organizma ter mu daje znanje, ki prispeva k boljšemu razumevanju delovanja škodljivih dejavnikov in odzivanja organizma nanje v bolezenskih procesih. Obravnava tudi medsebojno povezovanje sprememb biokemijskih parametrov za ugotavljanje motenj v delovanju organskih sistemov, motenj presnove mineralov, elektrolitov, acido-baznega ravnotežja in procesov pri živalih, povezane z alimentarnimi zastrupitvami.

Modul 3: Varna hrana
V okviru modula 3 študentje nadgradijo znanje in razumevanje pozitivnega in negativnega vpliva interakcij med človekom in živaljo s poudarkom na uživanju živil živalskega izvora z uporabo epidemioloških in statističnih orodij, oceno analize tveganja, novih znanj s področja tehnologije mesno in mlečno predelovalne industrije, kakor tudi industrije predelave rib, školjk, rakov, žab, jajc, medu in izdelkov iz omenjenih primarnih surovin.
 

Izbirni predmeti 

Vsako znanstveno področje je predlagalo več izbirnih predmetov. Doktorandi lahko izbirajo med izbirnimi teoretičnimi in izbirnimi individualno raziskovalnimi predmeti, ki so ovrednoteni s 5 KT. V dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izberejo 10 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL, primerljivih programov tujih univerz in iz predmetov, ki jih razpisuje Univerza v Ljubljani in omogočajo osvajanje posebnih znanj in spretnosti (»generic skills«). Izbirni teoretični predmeti obravnavjo znanstvene vsebine, ki jih s svojim raziskovalnim delom proučujejo učitelji posameznih predmetov. Pouk se izvaja v organiziranih oblikah ali z individualnimi konzultacijami. Način izvedbe izbirnih teoretičnih predmetov je odvisen od števila študentov, ki si posamezni predmet izberejo.

Izbirni individualno raziskovalni predmeti se izvajajo v raziskovalnih ustanovah v laboratorijih, oddelkih, klinikah in drugih raziskovalnih enotah. Kandidati, ki si nameravajo izbrati individualno raziskovalni predmet, se o tem predhodno dogovorijo z nosilci predmetov. Zaradi individualnega dela s študentom je pri predmetih število doktorandov omejeno s kapaciteto. 

Izbirni teoretični predmeti

  Predmet Nosilec Koda
1 Analitika učinkovin in metabolitov v biosistemih Albin Kristl F-2-202
2 Avtoimunost Borut Božič L-2-301
3 Biofizika makromolekul in membran Janez Štrancar F-2-923
4 Biogena zdravila Nina Kočevar Glavač F-2-203
5 Biokemija bioloških membran Igor Križaj B-2-903
6 Biologija stresa Damjana Drobne T-2-344
7 Biološka zdravila na osnovi monoklonski protiteles Vladka Čurin Šerbec  B-2-110
8 Biomolekularna termodinamika Jurij Lah B-2-800
9 Celična fiziologija Robert Zorec B-2-105
10 Celično in tkivno inženirstvo v naprednem zdravljenju Matjaž Jeras F-2-204
11 Elektroporacija v biologiji, biotehnologiji in medicini Damijan Miklavčič J-2-441
12 Etologija in metode raziskovanja obnašanja živali Martin Dobeic V-2-704
13 Farmacevtska biotehnologija Borut Štrukelj F-2-205
14 Farmacevtska komunikologija Nejc Horvat F-2-206
15 Farmacevtska ovojnina Stane Srčič F-2-234
16 Farmacevtske oblike za uporabo v veterinarski medicini Stane Srčič F-2-207
17 Farmakoekonomika Igor Locatelli F-2-208
18 Farmakogenetika in osebna medicina Vita Dolžan B-2-104
19 Farmakogenomika v farmaciji Irena Mlinarič – Raščan F-2-209
20 Farmakometrika Igor Locatelli F-2-210
21 Farmakoterapija Aleš Mrhar F-2-201
22 Fiziologija in ekologija gliv Nina Gunde–Cimerman M-2-618
23 Industrijska farmacevtska kemija Stanislav Gobec F-2-237
24 Industrijski razvoj farmacevtskih oblik Janez Kerč F-2-215
25 Interakcije farmacevtskih oblik v biosistemih Marija Bogataj F-2-216
26 Izbrana poglavja iz analize zdravil Aleš Obreza F-2-217
27 Izbrana poglavja iz fizikalne farmacije Stane Srčič F-2-218
28 Izbrana poglavja iz klinične biokemije Janja Marc L-2-302
29 Izbrana poglavja iz kozmetologije Mirjana Gašperlin F-2-219
30 Izbrana poglavja iz sinteze zdravilnih učinkovin Danijel Kikelj F -2-220
31 Izbrane teme v oromaksilofacialnem področju Nataša Ihan Hren K -2-535
32 Kakovost zdravil Aleš Krbavčič F-2-224
33 Klinična farmakokinetika Aleš Mrhar F-2-225
34 Makromolekularna kristalografija Dušan Turk F-2-920
35 Medicinska biofizika Jure Derganc J-2-442
36 Medicinska virologija Mario Poljak M-2-413
37 Metode študija strukture in lastnosti zdravilnih učinkovin ter njihovih tarč Andrej Perdih F-2-921
38 Metode za določanje pojavov na mejnih površinah Odon Planinšek F-2-226
39 Metodologija znanstvenoraziskovalnega dela Jelka Zabavnik Piano V-2-705
40 Mikrobiologija prebavnega trakta Gorazd Avguštin M-2-616
41 Molekularna bioinformatika Roman Jerala B-2-901
42 Molekularna biologija v veterinarski medicini Jelka Zabavnik Piano V-2-706
43 Molekularni mehanizmi nastanka in razvoja raka Gregor Serša B-2-107
44 Mutageneza in genetska toksikologija Metka Filipič T-2-940
45 Načrtovanje biodiagnostikov in biosenzorjev Janko Kos L-2-303
46 Načrtovanje in analiza kliničnih in epidemioloških raziskav Lara Lusa J-2-466
47 Načrtovanje in sinteza encimskih inhibitorjev Stanislav Gobec F-2-227
48 Načrtovanje kakovosti in validacij v farmacevtski proizvodnji Stane Srčič F-2-214
49 Načrtovanje zdravilnih učinkovin Danijel Kikelj F-2-230
50 Napredna molekulska genetika Jože Pungerčar B-2-902
51 Napredni dostavni sistemi učinkovin Julijana Kristl F-2-229
52 Optična mikroskopija visoke ločljivosti – konfokalna mikroskopija Marko Kreft J-2-440
53 Perinatologija Ksenija Geršak K-2-536
54 Podjetništvo v medicini Mateja Drnovšek B-2-108
55 Probiotiki Romana Marinšek Logar M-2-619
56 Raziskovanje na področju vrednotenja kakovosti dela zdravnika Marija Petek Šter S-2-423
57 Reaktivni metaboliti ksenobiotikov Lucija Peterlin Mašič T-2-345
58 Sinteza in analiza kiralnih učinkovin Danijel Kikelj F-2-239
59 Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo Mitja Kos F-2-238
60 Stabilnost zdravil Robert Roškar F-2-235
61 Steroidni hormoni in od hormonov odvisne bolezni Tea Lanišnik Rižner B-2-109
62 Svetlobna in elektronska mikroskopija Rok Romih J-2-465
63 Transport in metabolizem učinkovin v biosistemih Albin Kristl F-2-236
64 Učinkovine z multiplim delovanjem Janez Ilaš F-2-240
65 Uporaba termične analize v farmaciji Stane Srčič F-2-228
66 Uporabna mikrobna encimatika Romana Marinšek Logar M-2-617
67 Uvod v podatkovno rudarjenje Blaž Zupan B-2-126
68 Veterinarska ekologija in biovarnost Martin Dobeic V-2-707
69 Zvijanje in agregacija proteinov Eva Žerovnik B-2-905
70 Živali v poskusu Mitja Gombač V-2-708

 
Izbirni individualno raziskovalni predmeti
 

  Predmet Nosilec Koda
1 Alergologija Mitja Košnik K-3-501
2 Analiza genoma in transkriptoma Damjana Rozman B-3-119
3 Analiza nekodirajočih RNA Tanja Kunej  G-3-614
4 Analiza skeletne mišice Vika Smerdu J-3-452
5 Asociacijske in funkcijske študije v celotnem genomu človeka Uroš Potočnik G-3-610
6 Biokemijski označevalci: razvoj in uporaba v kliniki Joško Osredkar L-3-317
7 Biologija in bolezni čebelje družine Vlasta Jenčič V-3-709
8 Biologija tumorjev Gregor Serša J-3-444
9 Biološke implikacije napačnega zvijanja in agregacije proteinov Eva Žerovnik B-3-911
10 Biotehnološki procesi v farmaciji Borut Štrukelj F-3-245
11 Bolezni in zdravstveno varstvo rib Vlasta Jenčič V-3-710
12 Bolezni ptic, malih sesalcev in plazilcev Joško Račnik V-3-711
13 Celične elektrofiziološke metode Robert Zorec N-3-546
14 Celične kulture v raziskavah in regenerativni medicini Mateja Erdani Kreft J-3-463
15 Celični modeli stresa Irina Milisav Ribarič J-3-453
16 Dedne bolezni kože – molekularne tehnike diagnostike in proučevanja bolezni Mirjana Liovic B-3-118
17 Delo z izoliranimi organi Katarina Černe J-3-462
18 Dermatologija psov in mačk Tina Kotnik V-3-712
19 Detekcija in lokalizacija molekul v celicah Peter Veranič J-3-457
20 Diagnostična in eksperimentalna citologija Margareta Strojan Fležar J-3-456
21 Diagnostična mikrobiologija Mario Poljak M-3-414
22 Diagnostika in intenzivna terapija nevroloških bolezni pri novorojenčku David Neubauer N-3-547
23 Določanje izražanja določenih beljakovin v vzorcih kultur
skeletnih mišičnih celic z metodo Western Blot
Tomaž Marš J-3-448
24 Ehokardiografija Mirta Koželj K-3-502
25 Eksperimentalna epigenetika Alja Videtič Paska B-3-115
26 Eksperimentalna imunologija Alojz Ihan K-3-504
27 Eksperimentalna nevroendokrinologija Gregor Majdič V-3-713
28 Eksperimentalni pristopi v molekularni epidemiologiji Alenka Franko B-3-131
29 Eksperimentalna reološka analitika Mirjana Gašperlin F-3-249
30 Eksperimentalna virologija Tatjana Avšič–Županc M-3-415
31 Eksperimentalne metode biofizike Janez Štrancar F-3-924
32 Eksperimentalne metode pri študiju kompleksnih mikrobnih
združb in njihovih interakcij
Gorazd Avguštin M-3-620
33 Eksperimentalne metode v farmakogenomiki Vita Dolžan B-3-110
34 Eksperimentalne metode v laboratorijski biomedicini Darko Černe L-3-309
35 Eksperimentalne metode v raziskavah naravne imunosti Roman Jerala B-3-908
36 Eksperimentalne metode v raziskavah strukture nukleinskih kislin Janez Plavec B-3-116
37 Eksperimentalne metode v stomatološki protetiki Peter Jevnikar K-3-529
38 Eksperimentalne metode za proučevanje biokemije steroidnih hormonov Tea Lanišnik Rižner B-3-122
39 Eksperimentalne metode za raziskave možganskih bolezni Marko Živin N-3-545
40 Eksperimentalni pristopi v raziskavah prenosa signala Ana Plemenitaš B-3-111
41 Elektrokardiografija visoke ločljivosti Vito Starc K-3-503
42 Encimska kataliza Jure Stojan B-3-124
43 Evolucijska genomika Dušan Kordiš B-3-909
44 Farmakoekonomika Igor Locatelli F-3-256
45 Farmakologija in toksikologija Tomaž Snoj V-3-714
46 Farmakološko in toksikološko preskušanje zdravil Metoda Lipnik–Štangelj K-3-505
47 Farmakoterapija Aleš Mrhar F-3-255
48 Funkcijska slikanja z MRI Dušan Šuput N-3-557
49 Gastroenterološka kirurgija Mirko Omejc K-3-506
50 Gastrointestinalna problematika konj Peter Kruljc V-3-715
51 Genetika, funkcijska genomika in sistemska biologija kvasovk Uroš Petrovič G-3-930
52 Genomske analize kompleksnih lastnosti Gregor Gorjanc G-3-606
53 Glikozilacija proteinov Gregor Gunčar B-3-805
54 Gojitev in zdravstveno varstvo divjadi Gorazd Vengušt V-3-716
55 Hemostaza Mojca Božič Mijovski K-3-526
56 Hiperbarična medicina Žarko Finderle K-3-545
57 Humana citogenetika Nadja Kokalj Vokač G-3-608
58 Imunohistokemija Mija Meznarič J-3-451
59 Imunološke metode v veterini Tadej Malovrh V-3-717
60 Imunska reakcija v raziskavah in diagnostiki Saša Čučnik L-3-306
61 Intenzivna medicina Matej Podbregar K-3-547
62 Internistični ali kirurški problemi pri prežvekovalcih Jože Starič V-3-718
63 Intervencijska radiologija Dimitrij Kuhelj K-3-531
64 Izbrana poglavja iz analize zdravil Aleš Obreza F-3-250
65 Izbrana poglavja iz hematologije Peter Černelč L-3-304
66 Izbrane diagnostične imunološke metode Alojz Ihan K-3-508
67 Izbrane metode v farmakokinetiki Mojca Kržan K-3-507
68 Izbrane raziskovalne metode v medicini športa Helena Lenasi K-3-528
69 Izbrane vsebine iz klinične biokemije Janja Marc L-3-313
70 Izbrani primeri iz humane genetike Damjan Glavač G-3-605
71 Izbrani primeri iz medicinske genetike Damjan Glavač B-3-125
72 Jedrska magnetna resonanca pri raziskavah
bioloških makromolekul
Janez Plavec B-3-907
73 Karakterizacija in identifikacija mikrogliv Nina Gunde–Cimerman M-3-621
74 Kardiovaskularna dinamika Borut Kirn K-3-509
75 Kardiovaskularna kirurgija Juš Kšela K-3-548
76 Kirurška oftalmološka načela, metode in pristopi Vladimira Erjavec V-3-719
77 Klinična aritmologija Matjaž Šinkovec K-3-549
78 Klinična kardialna elektrofiziologija Peter Rakovec K-3-512
79 Klinična prehrana Nada Rotovnik K-3-550
80 Klinične nevrofiziološke metode za preiskavo mišic in
živčnega sistema
Blaž Koritnik N-3-548
81 Klinične nevrosonološke metode za študij
možganskega krvnega obtoka
Bojana Žvan N-3-549
82 Klinično raziskovanje obraza in ustne votline Nataša Ihan Hren K-3-551
83 Klinika humane reprodukcije Bojana Pinter K-3-511
84 Koncepti integracije genomskih podatkov Tanja Kunej G-3-609
85 Kri Samo Zver K-3-552
86 Kriometode v elektronski mikroskopiji Rok Romih J-3-443
87 Kvalitativne metode na področju raziskovanja vedenja, povezanega z zdravjem Marko Kolšek S-3-424
88 Kvalitativno raziskovanje s pomočjo intervjujev Danica Rotar Pavlič S-3-425
89 Makromolekularne interakcije Gregor Anderluh B-3-906
90 Matične celice: od raziskav do celičnih terapij Uroš Rajčević J-3-467
91 Mehanizmi uravnavanja izražanja genov prokariontov Matej Butala G-3-612
92 Metode določanja reaktivnih metabolitov ksenobiotikov Marija Sollner Dolenc T-3-348
93 Metode in modeli celičnega preizkušanja Irena Mlinarič Raščan L-3-305
94 Metode naprednega nevromonitoringa po travmatski okvari možganov Primož Gradišek K-3-553
95 Metode za študij funkcije posamezne celice Robert Zorec J-3-445
96 Metode za študij membranskih beljakovin in integritete
bioloških membran na modelu biogeneze mitohondrijev
Irina Milisav Ribarič J-3-454
97 Metode za študij presnove v tkivih in posameznih celicah Nina Vardjan J-3-468
98 Metode za ugotavljanje antitrombotičnih lastnosti učinkovin Mojca Božič Mijovski F-3-247
99 Metode zdravljenja onkoloških obolenj v veterinarski medicini Nataša Tozon V-3-720
100 Mikrobiologija Andrej Pengov V-3-721
101 Mikrobiološke tehnike Matjaž Ocepek V-3-722
102 Mikromanipulacija posameznih celic Jure Derganc J-3-459
103 Mlečna žleza: model za genetske, razvojne in celične raziskave Peter Dovč G-3-604
104 Molekularna analiza in samomorilno vedenje Alja Videtič Paska B-3-114
105 Molekularna diagnostika Damjan Glavač J-3-461
106 Molekularna diagnostika v laboratorijski biomedicini Barbara Ostanek L-3-316
107 Molekularna genetika hormonskih in presnovnih bolezni Tadej Battelino B-3-123
108 Molekularne metode v farmakologiji Metoda Lipnik–Štangelj K-3-513
109 Monoklonska protitelesa – pregled področja in njihova
uporaba v raziskavah, diagnostiki in terapiji
Vladka Čurin Šerbec B-3-126
110 Morfologija in funkcija perifernih živcev Simon Podnar N-3-550
111 Morfometrične analize celic in tkiv Milka Vrecl Fazarinc V-3-723
112 Motnje dihanja v spanju in motnje spanja v razvojnem obdobju David Neubauer N-3-551
113 Na dokazih podprto delo v zdravstveni negi in zdravstvu Brigita Skela Savič S-3-429
114 Načela in tehnike v biokemiji in molekularni biologiji Miha Pavšič B-3-802
115 Načrtovanje in eksperimentalni pristop k raziskovanju onkoloških bolezni Petra Hudler B-3-113
116 Načrtovanje in zagotavljanje kakovosti v medicinskih laboratorijih Joško Osredkar L-3-307
117 Načrtovanje peptidomimetikov Marija Sollner Dolenc F-3-248
118 Nadzor živil Andrej Kirbiš V-3-724
119 Napredno zdravljenje srčnega popuščanja Bojan Vrtovec K-3-554
120 Nevrofiziološki študij delovanja vidnega sistema Jelka Brecelj N-3-552
121 Nevrokemične metode Zoran Grubič N-3-553
122 Nevrologija in nevrofiziologija zgodnjega obdobja David Neubauer N-3-554
123 Nove metode v abdominalni kirurgiji in presaditvi organov Blaž Trotovšek K-3-555
124 Novosti v perinatologiji Miha Lučovnik K-3-556
125 Numerično modeliranje procesov v biofiziki Bojan Božič J-3-460
126 Nutricijska patologija in higiena prehrane živali Breda Jakovac Strajn V-3-725
127 Nutrigenomika Nataša Karas Kuželički L-3-315
128 Onkološka kirurgija Nikola Bešić K-3-514
129 Optična mikroskopija visoke ločljivosti – konfokalna mikroskopija Marko Kreft J-3-446
130 Osnove molekularne virologije Ivan Toplak V-3-726
131 Osteosinteza Vladimir Smrkolj K-3-515
132 Patobiokemični mehanizmi in modeli Samo Ribarič L-3-308
133 Perioperativna obravnava bolnika Maja Šoštarič K-3-557
134 Predrojstni presejalni in diagnostični testi za
odkrivanje nepravilnosti plodov
Nataša Tul Mandić K-3-558
135 Presejalni testi za Downov sindrom Joško Osredkar J-3-447
136 Primerjalna genomika Jernej Jakše G-3-613
137 Primerjalna odontologija s paradontalno medicino Ana Nemec V-3-727
138 Priporočila o izvajanju hitrih testov ob bolniku Joško Osredkar K-3-527
139 Priprava celičnih kultur skeletnih mišic Tomaž Marš J-3-449
140 Priprava protokolov za določanje encimske aktivnosti in
kvantifikacijo molekulskih interakcij
Aljoša Bavec B-3-130
141 Prirojene srčne napake Mirta Koželj K-3-516
142 Pristopi k molekularno genetski diagnostiki prirojenih bolezni Katarina Trebušak Podkrajšek G-3-611
143 Rastlinski strupi in strupene rastline Samo Kreft T-3-349
144 Raziskovalni pristop k diagnostiki in terapiji možganskožilnih bolezni Janja Pretnar Oblak N-3-556
145 Raziskovanje v promociji zdravja Lijana Zaletel – Kragelj S-3-426
146 Reaktivne kisikove in dušikove spojine v bioloških sistemih Janez Mravljak F-3-244
147 Regenerativna ortopedija Matej Drobnič K-3-559
148 Rekombinantni proteini Marko Dolinar B-3-803
149 Reprodukcija s porodništvom Marjan Kosec V-3-728
150 Simulacija patofizioloških in fizioloških stanj s
pomočjo elektronskega analognega vezja
Samo Ribarič K-3-517
151 Skupnostna obravnava Vesna Švab S-3-427
152 Sledenje pomnoževanja DNA v realnem času Kristina Gruden G-3-607
153 Somnologija in polisomnografske metode za
preučevanje motenj
Leja Dolenc Grošelj N-3-555
154 Specialna veterinarska patologija Polona Juntes V-3-730
155 Srčno–žilna rehabilitacija Borut Juk K-3-560
156 Stabilnost zdravil Robert Roškar F-3-254
157 Stereologija in kvantitativna analiza slike Andrej Cör J-3-450
158 Stigmatizacija duševnih motenj Vesna Švab S-3-428
159 Struktura proteinov Gregor Gunčar B-3-804
160 Študij vpliva učinkovin na mikrocirkulacijo pri človeku Ksenija Cankar K-3-518
161 Toksikokinetika Iztok Grabnar T-3-346
162 Toksikologija na molekularni skali Janez Mavri T-3-941
163 Toksikološko preizkušanje novih učinkovin Marija Sollner Dolenc T-3-347
164 Tridimenzionalna diagnostika v čeljustni in zobni ortopediji Maja Ovsenik K-3-561
165 Ultrasonografija malih živali Aleksandra Domanjko Petrič V-3-731
166 Uravnavanje izražanja genov – eksperimentalni pristopi Damjana Rozman B-3-121
167 Urejanje genoma in izražanja genov na osnovi TALE ter CRISPR/Cas9 Roman Jerala G-3-931
168 Urgentna medicina malih živali Alenka Seliškar V-3-729
169 Uroginekologija Adolf Lukanovič K-3-519
170 Ustne bolezni in parodontologija Boris Gašpirc K-3-562
171 Uvod v gensko imunoterapijo Uroš Rajčević J-3-469
172 Utišanje specifičnih genov s pomočjo metode siRNA Katarina Miš J-3-455
173 Veterinarska anesteziologija Alenka Seliškar V-3-732
174 Veterinarska diagnostična citopatologija Polona Juntes V-3-733
175 Veterinarska kardiologija Aleksandra Domanjko Petrič V-3-734
176 Veterinarska ortopedija in nevrokirurgija Bojan Zorko V-3-737
177 Veterinarska rentgenologija Bojan Zorko V-3-736
178 Veterinarska laboratorijska medicina – klinična patologija Martina Klinkon Ogrinec V-3-735
179 Z dokazi podprta laboratorijska biomedicina Janja Marc L-3-314
180 Zdravstveno varstvo perutnine Olga Zorman Rojs V-3-738
181 Zdravstveno varstvo prašičev Marina Štrukelj V-3-739
182 Zdravstveno varstvo prežvekovalcev Jožica Ježek V-3-740
183 Znotrajcelično signaliziranje prek receptorskih in
nereceptorskih protein–kinaz
Sergej Pirkmajer J-3-458
184 Zobne bolezni Janja Jan K-3-563

 


Predmeti so kodirani s črko in dvema številkama. Črka predstavlja znanstveno področje Biomedicine, prva številka predstavlja vrsto predmeta, druga številka pa zaporedno številko predmeta, pri čemer prva številka trimestnega števila predmeta označuje lokacijo, kjer se predmet izvaja.  

Področja:

G - genetika
B - biokemija in molekularna biologija
F - farmacija
L - klinična biokemija in laboratorijska biomedicina
K - medicina - klinična usmeritev
J -  medicina - temeljna usmeritev
M - mikrobiologija
N - nevroznanost
V -  veterinarska medicina
S  - javno zdravje 
T -  toksikologija 

Vrste predmetov:

1 - temeljni predmeti
2 - izbirni teoretični predmeti
3 - izbirni individualno raziskovalni predmeti 

Lokacije:

1 – MF - biokemija in molekularna biologija
2 – FFA - farmacija
3 – FFA - klinična biokemija in laboratorijska biomedicina, toksikologija
4 – MF- medicina – temeljna, javno zdravje in mikrobiologija
5 – MF, KC, OI, Psihiatrična klinika – medicina – klinična, nevroznanost
6 – BF - mikrobiologija, genetika
7 – VF - veterinarska medicina
8 – FKKT- za predmete, ki se izvajajo na FKKT
9 – Raziskovalni inštituti (IJS, NIB, KI) - za predmete, ki se izvajajo na enem od inštitutov 

Tako sodi npr. predmet s kodo B-2-940 v področje biokemije in molekularne biologije (B), je izbirni teoretični predmet (2) in se izvaja v enem od raziskovalnih inštitutov (9). 

 

TEMELJNI PREDMETI po modulih in tematskih sklopih  

B-1-100     Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije
B-1-101     1  Izbrani metabolični procesi in njihovo uravnavanje
B-1-102     2 Struktura in funkcija bioloških molekul
B-1-103     3  Funkcijska genomika in proteomika                 

F-1-200      Farmacevtske znanosti
F-1-211      1. 1 Struktura učinkovin in njihove lastnosti
F-1-212      1. 2 Tarče učinkovin in vrednotenje interakcij
F-1-213      1. 3 Metode načrtovanja učinkovin
F-1-221      2. 1 Biomolekule kot tarče za diagnostiko in terapijo
F-1-222      2. 2 Biološka in genska zdravila
F-1-223      2. 3 Zdravila rastlinskega izvora
F-1-231      3. 1 Farmakokinetika in njen pomen pri odkrivanju in razvoju zdravil
F-1-232      3. 2 Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
F-1-233      3. 3 Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
F-1-241      4. 1 Farmacevtsko tehnološki procesi
F-1-242      4. 2 Dostavni sistemi učinkovin
F-1-243      4. 3 Farmacevtska nanotehnologija in nanozdravila
F-1-251      5. 1 Socialna farmacija
F-1-252      5. 2 Zdravstvena ekonomika
F-1-253      5. 3 Farmakoepidemiologija                 

L-1-300      Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika
L-1-310      1. Laboratorijska biomedicina
L-1-311            1. 1 Znanstveni pristopi v LM
L-1-312            1. 2 Stopenjska KB diagnostika z interpretacijo
L-1-320      2. Molekulski označevalci bolezni
L-1-321            2. 1 Pogoste bolezni z genetsko osnovo
L-1-322            2. 2 Imunsko pogojene bolezni
L-1-323            2. 3 Maligne bolezni
L-1-330      3. Translacijska biomedicina
L-1-331            3. 1 Farmakogenomska diagnostika
L-1-332            3. 2 Celični in tkivni inženiring
L-1-333            3. 3 Tehnologije in orodja OMIC (ali Naprednejše tehnologije in orodja v translacijski biomedicini

T-1-340    Toksikologija
T-1-341    1. Povezava med strukturo in toksičnostjo snovi
T-1-342    2. Toksičnost snovi na procese v celici
T-1-343    3. Vpliv toksičnih snovi na okolje in ekosisteme

J-1-400     Medicinska celična biologija
J-1-401     1. Temelji medicinske celične biologije
J-1-402     2. Celična biologija v humani reprodukciji
J-1-403     3. Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija
J-1-404     4. Celična biologija v klinični genetiki
J-1-405     5. Sistemska medicina večfaktorskih bolezni

M-1-410    Izbrana poglavja iz mikrobiologije
M-1-411    1. Temeljna medicinska mikrobiologija
M-1-412    2. Klinična mikrobiologija
M-1-615    3. Mikrobna identifikacija, pestrost in evolucija

S-1-420    Znanstveni vidiki javnega zdravja
S-1-421    1. Determinante zdravja in bolezni
S-1-422    2. Metodologija javnozdravstvenih ukrepov               

K-1-500    Raziskave v klinični medicini
K-1-510    1. Metode v medicinskih raziskavah
K-1-520    2. Temeljne vede v kliničnih raziskavah
K-1-521         2. 1 Fiziologija kardiovaskularnega sistema
K-1-522         2. 2 Fiziologija dihanja
K-1-523         2. 3 Fiziologija in biomehanika lokomotornega sistema
K-1-524         2. 4 Temeljna in klinična farmakologija
K-1-525         2. 5 Imunologija
K-1-530     3. Dosežki v kliničnih raziskavah
K-1-531       3. 1 Kardiovaskularne medicinske vede
K-1-532       3. 2 Medicinske vede operativnih strok
K-1-533       3. 3 Pnevmologija
K-1-534       3. 4 Znanstvena načela medicinske in klinične imunologije             

N-1-540     Nevroznanost
N-1-541     2. Temeljna nevroznanost
N-1-542     3. 1 Klinične nevrološke vede - nevrologija
N-1-543     3. 2 Klinične nevrološke vede - psihiatrija
N-1-544     3. 3 Klinične nevrološke vede - psihologija               

G-1-600     Genetika
G-1-601     1. Genetski koncepti I.
G-1-602     2. Genetski koncepti II.
G-1-603     3. Bioinformacijska orodja               

V-1-700     Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih
V-1-701     1. Uravnavanje temeljnih procesov pri živalih
V-1-702     2. Motnje homeostaze in bolezenski procesi
V-1-703     3. Varna hrana