Predmetnik študijskega programa in urniki
Kratka predstavitev predmetov
Program sestavljajo tri vrste predmetov:
Objavljen seznam predmetov velja za študijsko leto 2019/2020. Seznam za študijsko leto 2020/2021 je razviden v Predstavitvenem zborniku programa za leto 2020/2021.
Doktorand skupaj z mentorjem in koordinatorjem znanstvenega področja izbere predmete iz nabora temeljnih in obeh vrst izbirnih predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 KT iz temeljnega predmeta izbranega znanstvenega področja, 10 KT pa lahko izbere iz modulov ostalih temeljnih predmetov. Izbirne predmete si izbira glede na raziskovalno področje doktorske disertacije poljubno oziroma v soglasju z mentorjem. Izbor je možen iz nabora predmetov vseh znanstvenih področij in iz predmetnikov drugih primerljivih programov domačih in tujih univerz, ki imajo programe ovrednotene po sistemu ECTS ali drugih sistemih, ki omogočajo primerjavo vrednotenja.
Temeljni predmeti so oblikovani glede na znanstvena področja. Vsebine predmetov so izbrane na podlagi raziskovalnega dela nosilcev in izvajalcev predmetov, ki se izkazujejo z najmanj tremi raziskovalnimi članki s področja, ki ga obravnava predmet.
Vsako področje je zagotovilo najmanj en obvezni predmet, praviloma modularno zgrajen iz modulov po 10 KT.
Seznam temeljnih predmetov
| Koda | Znanstveno področje | Predmet |
| B-1-100 | Biokemija in molekularna biologija | Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije |
| F-1-200 | Farmacija | Farmacevtske znanosti |
| G-1-600 | Genetika | Genetika |
| S-1-420 | Javno zdravje | Znanstveni vidiki javnega zdravja |
| L-1-300 | Klinična biokemija in laboratorijska biomedicina | Stopenjska klinično–biokemijska diagnostika |
| K-1-500 | Medicina – klinična usmeritev | Raziskave v klinični medicini |
| J-1-400 | Medicina – temeljna usmeritev | Medicinska celična biologija |
| M-1-410 | Mikrobiologija | Izbrana poglavja iz mikrobiologije |
| N-1-540 | Nevroznanost | Nevroznanost |
| T-1-340 | Toksikologija | Toksikologija |
| V-1-700 | Veterinarska medicina | Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih |
Koda: B-1-100
Naslov: Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije
Izvajalci: Ana Plemenitaš (nosilka), Vita Dolžan, Peter Maček, Peter Dovč, Roman Jerala, Marko Dolinar, Marjeta Podobnik, Radovan Komel, Simon Horvat, Gregor Anderluh, Blaž Zupan, Sergej Pirkmajer
Kratka vsebina:
Predmet »Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije« je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT:
Modul 1: Izbrani biokemijski procesi in njihovo uravnavanje
Obravnavani bodo metabolizem ksenobiotikov in ROS, biogeneza mitohondrijev, rast, ontogenetski razvoj pri sesalcih, zgradba in funkcionalna asimetrija bioloških membran, lipidne mikrodomene, interakcije proteinov z membranami in prenos signala v funkciji uravnavanja bioloških procesov.
Modul 2: Struktura in funkcija bioloških molekul in dizajniranih bioloških sistemov
Obravnavani bodo primeri iz področja molekulske imunologije in proteolize. V tem sklopu bodo obravnavane tudi tehnike proteinskega inženirstva ter molekularno modeliranje proteinov za napovedovanje njihove funkcije.
Modul 3: Funkcijska genomika in proteomika
Obravnavane bodo vsebine iz strukture, organizacije in uravnavanja genoma, komparativna genomika, principi globalne genomske analize in eksperimentalni pristopi transgeneze, transkriptomike, proteomike, metabolomike, interaktomike in bioinformatike.
Študenti lahko vpišejo predmet kot celoto (30 KT) ali ločeno po modulih (po 10 KT).
Koda: F-1-200
Naslov: Farmacevtske znanosti
Izvajalci: Danijel Kikelj (nosilec), Marko Anderluh, Slavko Pečar, Tomaž Šolmajer, Zdenko Časar, Aleš Obreza, Anamarija Zega, Andrej Perdih, Stanislav Gobec, Simona Golič Grdadolnik, Marija Sollner Dolenc, Janez Mravljak, Lucija Peterlin Mašič, Uroš Urleb, Janez Ilaš, Janko Kos, Bojan Doljak, Matjaž Jeras, Boris Rogelj, Borut Štrukelj, Tomaž Bratkovič, Mojca Lunder, Samo Kreft, Damjan Janeš, Nina Kočevar, Iztok Grabnar, Mojca Kerec Kos, Tomaž Vovk, Albin Kristl, Marija Bogataj, Simon Žakelj, Aleš Belič, Stane Srčič, Odon Planinšek, Rok Dreu, Mirjana Gašperlin, Alenka Zvonar, Julijana Kristl, Pegi Ahlin Grabnar, Petra Kocbek, Mitja Kos, Igor Locatelli, Valentina Prevolnik Rupel, Jurij Lah, Tihomir Tomšič, Jurij Trontelj, Franc Vrečer, Nejc Horvat
Kratka vsebina:
Predmet »Farmacevtske znanosti« obravnava temelje znanstvenih osnov molekularne farmacevtske kemije, farmacevtske biologije, farmacevtsko tehnoloških operacij, dostavnih sistemov in farmacevtske nanotehnologije, molekularne biofarmacije in farmakokinetike ter socialne farmacije, zdravstvene ekonomike in farmakoepidemiologije.
Predmet je razdeljen v petnajst vsebinsko zaokroženih modulov ovrednotenih s po 10 KT. Študenti lahko vpišejo predmet po modulih (po 10 KT) glede na področje svojega raziskovalnega dela.
Moduli:
Modul 1.1.: Struktura učinkovin in njihove lastnosti
Modul 1.2.: Tarče učinkovin in vrednotenje interakcij
Modul 1.3.: Metode načrtovanja učinkovin
Modul 2.1.: Biomolekule kot tarče za diagnostiko in terapijo
Modul 2.2.: Biološka in genska zdravila
Modul 2.3.: Zdravila rastlinskega izvora
Modul 3.1.: Farmakokinetika in njen pomen pri odkrivanju in razvoju zdravil
Modul 3.2.: Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
Modul 3.3.: Farmakokinetično-farmakodinamična analiza
Modul 4.1.: Farmacevtsko tehnološki procesi
Modul 4.2.: Dostavni sistemi učinkovin
Modul 4.3.: Farmacevtska nanotehnologija in nanozdravila
Modul 5.1.: Socialna farmacija
Modul 5.2.: Zdravstvena ekonomika
Modul 5.3.: Farmakoepidemiologija
Koda: G-1-600
Naslov: Genetika
Izvajalci: Simon Horvat (nosilec), Branka Javornik, Peter Dovč, Borut Peterlin, Darja Žgur-Bertok, Jernej Jakše, Gregor Gorjanc, Roman Jerala, Tanja Kunej, Uroš Petrovič, Peter Trontelj
Kratka vsebina:
Glavni namen predmeta »Genetika« je zagotoviti osnove iz Mendelske, mikrobne, molekularne genetike, citogenetike, populacijske, kvantitativne, evolucijske genetike, epigenetike, genomike in uporabe bioinformacijskih orodij za genetske analize. Študentje na znanstvenem področju genetika morajo vpisati oba modula 1 in 2, tretji modul je lahko modul 3 (Bioinformatska orodja) ali katerikoli drug modul obveznih predmetov na drugih znanstvenih področjih. Drugi doktorandi lahko vpišejo katerikoli modul predmeta »genetika«, vendar morajo za vpis v modul 2 imeti opravljen modul 1 ali drug predmet z ekvivalentno vsebino pokrito v modulu 1.
Modul 1: Genetski koncepti I pokriva različna področja genetike bioloških sistemov ter osnovne genetske koncepte od mikrobov do sesalcev.
Modul 2: Genetski koncepti II omogoča poglobitev temeljnih in aplikativnih znanj iz genetike in obravnava koncepte sodobne genomike s poudarkom na analizi strukture in variabilnosti genoma ter uporabo teh znanj v biomedicini in biotehnologiji.
Modul 3: Bioinformacijska orodja je namenjen študiju uporabe glavnih bioinformacijskih orodij ter podatkovnih zbirk za genetske, genomske analize ter za razumevanje kompleksnih genomskih interakcij s poudarkom na praktičnem problemskem učenju. Vsebine modulov temeljnega predmeta GENETIKA tako omogočajo študentom, da osvojijo sodobne koncepte in znanstvene pristope klasične genetike ter genomike in pridobljeno znanje aplicirajo pri svojih projektih na modelnih organizmih, mikroorganizmih, domačih živalih, rastlinah, prostoživečih populacijah ali človeku.
Koda: S-1-420
Naslov: Znanstveni vidiki javnega zdravja
Izvajalci: Igor Švab (nosilec), Marjan Bilban, Maja Primic Žakelj, Irena Klavs, Vesna Švab, Helena Burger, Maja Sočan, Lijana Zaletel Kragelj, Ivan Eržen, Majda Pahor, Danica Rotar Pavlič, Marko Kolšek, Štefan Ivanko, Polona Selič
Kratka vsebina:
Predmet sestavljata dva modula po 10 KT.
Modul 1: Determinante zdravja in bolezni
Biološka osnova javnozdravstvenih problemov, determinante zdravja (življenjski slog, poklicne determinante zdravja), izbrani problemi, (poseben poudarek bo na raku, depresiji, psihosocialni rehabilitaciji psihoz in bolezenskih odvisnosti), ogrožene skupine prebivalstva, metodologija raziskovanja na tem področju.
Modul 2: Metodologija javnozdravstvenih ukrepov
Zdravstveni sistemi in zdravstvena politika, kakovost zdravstvene službe, promocija zdravja, sistem preventive (cepljenje, presejanja, epidemiološko spremljanje zdravstvenih pojavov), primarno zdravstveno varstvo, metode rehabilitacije, metodologija raziskovanja na tem področju
Koda: L-1-300
Naslov: Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika
Izvajalci: Janja Marc (nosilka), Borut Božič, Darko Černe, Janko Kos, Irena Mlinarič Raščan, Matjaž Jeras, Barbara Ostanek
Kratka vsebina:
Predmet je razdeljen v tri module oziroma osem vsebinsko zaokroženih sklopov ovrednotenih s po 5 ECTS. Pri vpisu predmeta študent izbere različno kombinacijo sklopov. Posamezni sklop je zaokrožena celota in ločeno ocenjena. Za vpis na to smer izbere študent 4 do 6 sklopov.
Modul 1 (Laboratorijska biomedicina) sestavljata dva sklop.
V Sklopu 1: Znanstveni pristopi v laboratorijski medicini bodo študenti na modelnih primerih kritično vrednotili postavljene hipoteze, verodostojnost dobljenih rezultatov ter uporabljeno metodologijo.
V Sklopu 2: Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika z interpretacijo se bodo študenti seznanili s stopenjskim pristopom pri laboratorijski diagnostiki, naučili identificirati vprašanja, izbirati teste in oceniti izid za bolnika da bodo sposobni pripraviti na dokazih temelječe predloge za npr. smernice e k obravnavi bolnikov.
Modul 2 (Molekulski označevalci bolezni) sestavljajo 3 sklopi.
Sklop 1: Pogoste bolezni z genetsko osnovo, kjer se študenti seznanijo s presejalnimi testi (prenatalna in postnatalna diagnostika, družinske in populacijske študije); s potrditvenimi testi na ravni kopičenja ali pomanjkanja presnovkov in vzporejanja s klinično sliko na modelnih primerih bolezni.
Sklop 2: Imunsko pogojene bolezni: Študent spozna laboratorijske pristope v diagnostiki imunsko pogojenih bolezni in preobčutljivostnih stanj, z analiti in preiskavami v osnovnem in usmerjenem iskanju motenj imunskega sistema.
Sklop 3: Maligne bolezni Študent spozna uporabo bioloških molekul v presejalnih testih; tumorske kazalce, zunajcelične tumorske DNA; uporabo DNA/RNA testov, imunskih testov, biosenzorjev in biočipov; pripravo monoklonskih protiteles, aptamerov, siRNA, RNA/DNA sond in rekombinantnih proteinov za diagnostiko malignih bolezni.
Modul 3 (Translacijska biomedicina) sestavljajo trije sklopi.
Sklop 1: Farmakogenomska diagnostika: Študent spozna pristope v farmakogenomski diagnostiki in v individualizirani terapiji osnovane na farmakogenomiki metabolizirajočih encimov, receptorjev, transporterjev, miRNA. Spozna direktno in reverzno farmakogenomiko v projektu načrtovanja zdravil; pri identifikaciji tarč, v predkliničnih in kliničnih študijah.
Sklop 2: Celični in tkivni inženiring omogoča razumevanje različnih pristopov pri pripravi celičnih in kompleksnih tkivnih kultur, namenjenih tako naprednemu zdravljenju kot testnim sistemom za preskušanje delovanja učinkovin in snovi in vitro.
Sklop 3: Tehnologije in orodja OMIC (ali Naprednejše tehnologije in orodja v translacijski biomedicini). Študenti se bodo seznanili z naprednejšimi tehnologijami na področjih genomike, transkriptomike, proteomike in metabolomike in njhovo uporabo v laboratorijski biomedicini.
Koda: K-1-500
Naslov: Raziskave v klinični medicini
Izvajalci: Matej Podbregar, Žarko Finderle (nosilca), Lovro Stanovnik, Mirta Koželj, Mitja Košnik, Vladimir Smrkolj, Vito Starc, Alojz Ihan, Vita Dolžan, Juš Kšela, Mitja Lainščak, Tomaž Marš, Tadeja Pintar, Sergej Pirkmajer, Damjana Rozman, Janez Stare, Mišo Šabovič, Dušan Štajer, Katarina Šurlan Popović, Igor Švab, Aleš Tomažič, Samo Zver
Predmet je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT.
Modul 1: Osnove medicinskih raziskav
Etika v raziskovalnem delu, predstavitev raziskav in nastop, medicina, temelječa na dokazih, priprava projekta, zaščita intelektualne lastnine, financiranje raziskav, pisanje in analiza člankov, značilnosti kliničnega raziskovalnega dela, celični in živalski modeli.
Modul 2: Metode v kliničnih raziskavah
Zbiranje podatkov, pristranost, reprezentativnost, kvalitativne metode, izvedba anket, sodobne statistične metode, informacijske metode.
Modul 3: Dosežki v kliničnih raziskavah
Dosežki v kliničnih raziskavah vsebujejo 12 sklope, ki predstavijo raziskave v nekaterih kliničnih področjih (kardiovaskularne medicinske vede, medicinske vede operativnih strok, slikovne metode, genetske metode, imunologija in alergologija, fiziologija kardiovaskularnega sistema, fiziologija dihanja, fiziologija in biodinamika lokomotornega sistema, temeljna in klinična farmakologija ter razvoj novih zdravil, urgentna in intenzivna medicina, hematologija in onkologija, hiperbarična medicina).
Koda: J-1-400
Naslov: Medicinska celična biologija
Izvajalci: Rok Romih (nosilec), Irma Virant Klun, Gregor Serša, Tadej Battelino, Damjana Rozman, Peter Veranič, Mateja Erdani Kreft, Maja Čemažar, Katarina Trebušak Podkrajšek, Borut Peterlin, Danijel Petrovič, Vita Dolžan, Alojz Ihan, Janez Žgajnar, Marko Goličnik
Kratka vsebina:
Predmet Medicinska celična biologija omogoča poglobitev temeljnih znanj o zgradbi in delovanju celic, o spremembah na celičnem in molekularnem nivoju med patološkimi procesi ter nadgradnjo teh znanj na področjih, ki so pomembna v medicini. Predmet sestoji iz obveznega modula Temelji medicinske celične biologije in štirih izbirnih modulov: Celična biologija v humani reprodukciji, Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija, Celična biologija v klinični genetiki in Sistemska medicina večfaktorskih bolezni.
Modul 1: Temelji medicinske celične biologije
Osnovni modul obravnava celično-biološke in molekularne mehanizme normalnega in nenormalnega poteka celičnega ciklusa ter celične smrti, pomen medceličnih povezav med razvojem in diferenciacijo ter motnje v njihovi zgradbi in delovanju, pomen celičnih predelkov biosintetske in endocitotske poti ter vezikularnih transportov v normalnih pogojih in v primerih nekaterih bolezni, vloge peroksisomov in mitohondrijev, zgradbo in pomen citoskeleta med celično diferenciacijo in pri nastanku obolenj.
Modul 2: Celična biologija v humani reprodukciji
Modul obravnava celične mehanizme razvoja gonad, oogeneze, folikulogeneze, spermatogeneze, oploditve in razvoja zarodka. Študentje se seznanijo z asistirano reprodukcijo in problematiko matičnih celic.
Modul 3: Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija
Študenti se seznanijo s biološkimi osnovami maligno spremenjenih celic. Poglobljeno se obravnavajo karcinogeneza, značilnosti in tarče terapevtskih pristopov v onkologiji ter dognanja na področju translacijske onkologije.
Modul 4: Celična biologija v klinični genetiki
V sklopu 4. modula študenti obravnavajo genetske okvare na različnih področjih delovanja celice s poudarkom na njihovem pomenu pri razvoju bolezni. Takšna znanja so pomembna pri celoviti diagnostični obravnavi bolnikov, pri odločitvah o načinih zdravljenja, spremljanju poteka in napovedovanja bolezni ter pri genetskem svetovanju.
Modul 5: Sistemska medicina večfaktorskih bolezni
Modul 5 sestavlja delo na projektu večfaktorske bolezni, ki je izbran glede na najnovejša znanstvena spoznanja in raziskovalni interes študijske skupine. Poudarek študija je na sistemskih pristopih po-genomske dobe, računanju z velikimi skupinami podatkov, statistiki, modeliranju podatkov in pomenu globalnih genomskih raziskav za prediktivno in personalizirano medicino.
Koda: M-1-410
Naslov: Izbrana poglavja iz mikrobiologije
Izvajalci: Srečko Koren (nosilec), Tatjana Avšič Županc, Alojz Ihan, Manica Mueller Premru, Miroslav Petrovec, Mario Poljak, Katja Seme, Gorazd Avguštin, Nina Gunde Cimerman, Tomaž Accetto, Neža Čadež, Blaž Stres, Polona Zalar
Kratka vsebina:
Predmet »Izbrana poglavja iz mikrobiologije« obravnava na izbranih primerih kompleksne odnose med mikroorganizmi, med mikroorganizmi in njihovimi gostitelji ter med mikroorganizmi in naravnim okoljem, ki ga naseljujejo.
Predmet je razdeljen v tri vsebinske module ovrednotene s po 10 KT. Študenti vpišejo predmet (30 KT) kot kombinacijo treh ali izbor najmanj dveh modulov.
Modul 1: Temeljna medicinska mikrobiologija
Predstavljeni bodo temeljni mehanizmi parazitskega obstajanja mikrobov in posledičnega razvoja bolezenskih procesov v človeškem organizmu.
Modul 2: Klinična mikrobiologija
Predstavljeni bodo diagnostični algoritmi v klinični mikrobiologiji, kritična interpretacija rezultatov mikrobioloških preiskav, napake pri naročanju mikrobioloških preiskav in njihove medicinske in ekonomske posledice ter problemi pri komunikaciji med laboratorijem in lečečim zdravnikom.
Modul 3: Mikrobna identifikacija, pestrost in evolucija
Predstavljeni bodo tradicionalna, molekularna in polifazna taksonomija, področje mikrobne raznolikosti (tako bakterijske, arhejske kot biodiverzitete evkariontskih mikroorganizmov, t.j. gliv, praživali in alg) in področje molekularne evolucije.
Koda: N-1-540
Naslov: Nevroznanost
Izvajalci: Zvezdan Pirtošek (nosilec), Mara Bresjanac, Fajko Bajrović, Roman Bošnjak, Leja Dolenc Grošelj, Alojz Ihan, Marko Kreft, Mojca Kržan, Gregor Majdič, David Neubauer, Zvezdan Pirtošek, Peter Pregelj, Borut Prestor, Janja Pretnar Oblak, Simon Podnar, Zoran Rodi, Uroš Rot, Saša Šega, Dušan Šuput, Janez Zidar, Robert Zorec, Marko Živin, Jurij Bon, Ivan Bratko, Dejan Georgiev, Milica Gregorič Kramberger, Maja Kojović, Urban Kordeš, Blaž Koritnik, Christina Manoulidiou, Tomaž Marš, Grega Repovš, Boris Rogelj, Maja Trošt
Kratka vsebina:
Predmet Nevroznanost podaja pregled znanj in raziskav temeljne in kliničnih nevroznanosti (nevrobiologija na molekulski, celični in sistemski ravni, ustroj centralnega in perifernega živčevja z anatomskega in histološkega vidika, razvoj in plastičnost živčevja v fizioloških in patofizioloških razmerah, delovanje senzoričnih in motoričnih sistemov, uravnavanje fizioloških funkcij, nevrofarmakološki pristopi, vedenjska in kognitivna nevroznanost, nevrološke, nevrokirurške, psihiatrične bolezni, vključno z etičnimi razmisleki).
Predmet je razdeljen v dva modula po 10KT.
Modul 1: Temeljna nevroznanost
Modul 2: Klinične nevrološke vede
Koda: T-1-340
Naslov: Toksikologija
Izvajalci: Marija Sollner Dolenc (nosilka), Irena Mlinarič Raščan, Damjana Drobne, Domen Leštan, Janez Mavri, Lucija Peterlin Mašič, Žiga Jakopin
Kratka vsebina:
Razumevanje mehanizmov, kako snovi povzroče toksični učinek v živih organizmih, je vse bolj pomembno pri odločanju o varni uporabi snovi na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Predmet zato poskuša predstaviti na izbranih primerih: mehanizme transporta snovi skozi celične membrane in toksični vpliv spojin nanj; vlogo metabolizma pri nastajanju reaktivnih presnovkov, ki kovalentno interagirajo z makromolekulami celic; vlogo radikalov in snovi sposobnih redoks reakcij na generiranje oksidativnega stresa v celicah; mehanizme nekrotične in apoptotične celične smrti povzročene s spojinami; specifično/nespecifično aktivacijo encimov in receptorjev povzročeno s ksenobiotiki; toksični vpliv spojin na mitohondrije in peroksisome ter energetsko stanje celice; specifične, nespecifične interakcije (kovalentne/nekovalentne) snovi z makromolekulami v povezavi s toksičnimi učinki spojin (genotoksičnost, imunotoksičnost itd.); mehanizme toksičnega delovanja posameznih skupin ksenobiotikov, ki se pojavljajo v okolju na različne skupine organizmov (bakterije, živali, rastline, glive); vlogo biosenzorjev in biomarkerjev za vrednotenje toksičnosti spojin v povezavi s kvarnim učinkom na posamezne populacije organizmov, združbo in ekosistem.
Predmet je razdeljen v tri vsebinske module ovrednotene s po 10 KT. Študenti lahko vpišejo predmet kot celoto (30 KT) ali ločeno po modulih (po 10 KT), vendar morajo vpisati s področja vsaj 20 KT.
Modul 1: Povezava med strukturo in toksičnostjo snovi
Obravnavane bodo kovalentne in nekovalentne interakcije ksenobiotikov z makromolekulami celic v živih organizmih ter tvorba reaktivnih kisikovih spojin ter s tem povezani genotoksični in imunotoksični učinki spojin. Razložene bodo biotransformacijske reakcije snovi- funkcionalizacije in konjugacije ter posledice prisotnosti njihovih produktov v različnih tkivih. Obravnavana bo vloga radikalov v celici in predstavljene skupine snovi, ki omogočajo njihovo nastajanje. Predstavljene bodo tudi nekatere skupine ksenobiotikov, ki nespecifično ali specifično interagirajo z makromolekulami celic. Študent bo spoznal osnovne toksikološke teste, vključno s kvantnomehanskimi metodami in biomolekularnimi simulacijami, ki omogočajo napovedovanje toksičnosti snovi.
Modul 2: Toksičnost snovi na procese v celici
Obravnavani bodo vplivi snovi na transport skozi membrane, razloženi mehanizmi apoptotične in nekrotične celične smrti povzročene s ksenobiotiki. Predstavljena bo toksičnost snovi, povzročena preko aktivacije/supresije citokinov in jedrnih receptorjev. Predstavljeni bodo primeri ksenobiotikov, ki posegajo v procese pridobivanja energije ter interagirajo z mitohondriji in peroksisomi, imunskim sistemom in dednim materialom.
Modul 3: Vpliv toksičnih snovi na okolje in ekosisteme
Predstavljena bo: povezava učinkov snovi na suborganizemskem, organizemskem in populacijskem nivoju ter na nivoju ekosistema; ekstrapolacija toksikoloških podatkov iz molekularnega in fiziološkega nivoja na višje nivoje biološke organizacije; biodosegljivost ksenobiotikov in drugih nevarnih snovi v tleh in vodah; biotransformacijske poti pomembnejših skupin ksenobiotikov in drugih nevarnih snovi v tleh in vodah; poti vnosa preostankov zdravil in njihovih metabolitov v okolje ter njihovo obnašanje (adsorpcja/desorpcija, porazdelitev, razgradnja) ter njihovi toksični učinki v okolju; možnost biokumulacije in strupeni učinki preostankov snovi na vodne in zemeljske organizme v okolju.
Koda: V-1-700
Naslov: Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih
Izvajalci: Milka Vrecl Fazarinc(nosilka), Gregor Majdič, Nina Čebulj-Kadunc, Jelka Zabavnik Piano, Robert Frangež, Breda Jakovac Strajn, Polona Juntes, Martina Klinkon Ogrinec, Andrej Kirbiš, Urška Jamnikar Ciglenečki, Petra Zrimšek in Mitja Gombač
Kratka vsebina:
Predmet je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT.
Modul 1: Uravnavanje temeljnih procesov pri živalih
Obravnava morfološko-funkcionalne lastnosti živalske celice, celico kot nosilko dednosti, prenos dednih informacij na potomce, uravnavanje izražanja genov in celično signalizacijo. Obravnava tudi biokemične in fiziološke procese ter njihovo nevro-endokrino uravnavanje za ohranjanje homeostaze in odzivnost organizma na različne vplive iz okolja. Študentom omogoči tudi razširitev znanj o progenezi, oploditvi in zgodnjem embrionalnem razvoju pri domačih živalih ter seznanitev s sodobnimi raziskovalnimi metodami.
Modul 2: Motnje homeostaze in bolezenski procesi
Poglobljeno obravnava poglavitne vzroke motenj in temeljne patofiziološke procese v organizmih, katerih poznavanje je podlaga za razumevanje razvoja, postavitve klinične diagnoze in terapije različnih bolezni. Študentu omogoča, da s pridobljenim znanjem po morfoloških spremembah v organih, tkivih in celicah prepoznava nenormalno delovanje organizma ter mu daje znanje, ki prispeva k boljšemu razumevanju delovanja škodljivih dejavnikov in odzivanja organizma nanje v bolezenskih procesih. Obravnava tudi medsebojno povezovanje sprememb biokemijskih parametrov za ugotavljanje motenj v delovanju organskih sistemov, motenj presnove mineralov, elektrolitov, acido-baznega ravnotežja in procesov pri živalih, povezane z alimentarnimi zastrupitvami.
Modul 3: Varna hrana
V okviru modula 3 študentje nadgradijo znanje in razumevanje pozitivnega in negativnega vpliva interakcij med človekom in živaljo s poudarkom na uživanju živil živalskega izvora z uporabo epidemioloških in statističnih orodij, oceno analize tveganja, novih znanj s področja tehnologije mesno in mlečno predelovalne industrije, kakor tudi industrije predelave rib, školjk, rakov, žab, jajc, medu in izdelkov iz omenjenih primarnih surovin.
Izbirni predmeti
Vsako znanstveno področje je predlagalo več izbirnih predmetov. Doktorandi lahko izbirajo med izbirnimi teoretičnimi in izbirnimi individualno raziskovalnimi predmeti, ki so ovrednoteni s 5 KT. V dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izberejo 10 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL, primerljivih programov tujih univerz in iz predmetov, ki jih razpisuje Univerza v Ljubljani in omogočajo osvajanje posebnih znanj in spretnosti (»generic skills«). Izbirni teoretični predmeti obravnavjo znanstvene vsebine, ki jih s svojim raziskovalnim delom proučujejo učitelji posameznih predmetov. Pouk se izvaja v organiziranih oblikah ali z individualnimi konzultacijami. Način izvedbe izbirnih teoretičnih predmetov je odvisen od števila študentov, ki si posamezni predmet izberejo.
Izbirni individualno raziskovalni predmeti se izvajajo v raziskovalnih ustanovah v laboratorijih, oddelkih, klinikah in drugih raziskovalnih enotah. Kandidati, ki si nameravajo izbrati individualno raziskovalni predmet, se o tem predhodno dogovorijo z nosilci predmetov. Zaradi individualnega dela s študentom je pri predmetih število doktorandov omejeno s kapaciteto.
| Predmet | Nosilec | Koda | |
| 1 | Analitika učinkovin in metabolitov v biosistemih | Albin Kristl | F-2-202 |
| 2 | Avtoimunost | Borut Božič | L-2-301 |
| 3 | Biofizika makromolekul in membran | Janez Štrancar | F-2-923 |
| 4 | Biogena zdravila | Nina Kočevar Glavač | F-2-203 |
| 5 | Biokemija bioloških membran | Igor Križaj | B-2-903 |
| 6 | Biologija stresa | Damjana Drobne | T-2-344 |
| 7 | Biološka zdravila na osnovi monoklonski protiteles | Vladka Čurin Šerbec | B-2-110 |
| 8 | Biomolekularna termodinamika | Jurij Lah | B-2-800 |
| 9 | Celična fiziologija | Robert Zorec | B-2-105 |
| 10 | Celično in tkivno inženirstvo v naprednem zdravljenju | Matjaž Jeras | F-2-204 |
| 11 | Elektroporacija v biologiji, biotehnologiji in medicini | Damijan Miklavčič | J-2-441 |
| 12 | Etologija in metode raziskovanja obnašanja živali | Martin Dobeic | V-2-704 |
| 13 | Farmacevtska biotehnologija | Borut Štrukelj | F-2-205 |
| 14 | Farmacevtska komunikologija | Nejc Horvat | F-2-206 |
| 15 | Farmacevtska ovojnina | Stane Srčič | F-2-234 |
| 16 | Farmacevtske oblike za uporabo v veterinarski medicini | Stane Srčič | F-2-207 |
| 17 | Farmakoekonomika | Igor Locatelli | F-2-208 |
| 18 | Farmakogenetika in osebna medicina | Vita Dolžan | B-2-104 |
| 19 | Farmakogenomika v farmaciji | Irena Mlinarič – Raščan | F-2-209 |
| 20 | Farmakometrika | Igor Locatelli | F-2-210 |
| 21 | Farmakoterapija | Mojca Kerec Kos | F-2-201 |
| 22 | Fiziologija in ekologija gliv | Nina Gunde–Cimerman | M-2-618 |
| 23 | Industrijska farmacevtska kemija | Stanislav Gobec | F-2-237 |
| 24 | Industrijski razvoj farmacevtskih oblik | Janez Kerč | F-2-215 |
| 25 | Interakcije farmacevtskih oblik v biosistemih | Marija Bogataj | F-2-216 |
| 26 | Izbrana poglavja iz analize zdravil | Aleš Obreza | F-2-217 |
| 27 | Izbrana poglavja iz fizikalne farmacije | Stane Srčič | F-2-218 |
| 28 | Izbrana poglavja iz klinične biokemije | Janja Marc | L-2-302 |
| 29 | Izbrana poglavja iz kozmetologije | Mirjana Gašperlin | F-2-219 |
| 30 | Izbrana poglavja iz sinteze zdravilnih učinkovin | Danijel Kikelj | F -2-220 |
| 31 | Izbrane teme v oromaksilofacialnem področju | Nataša Ihan Hren | K -2-535 |
| 32 | Kakovost zdravil | Aleš Krbavčič | F-2-224 |
| 33 | Klinična farmakokinetika | Iztok Grabnar | F-2-225 |
| 34 | Makromolekularna kristalografija | Dušan Turk | F-2-920 |
| 35 | Medicinska biofizika | Jure Derganc | J-2-442 |
| 36 | Medicinska virologija | Mario Poljak | M-2-413 |
| 37 | Metode študija strukture in lastnosti zdravilnih učinkovin ter njihovih tarč | Andrej Perdih | F-2-921 |
| 38 | Metode za določanje pojavov na mejnih površinah | Odon Planinšek | F-2-226 |
| 39 | Metodologija znanstvenoraziskovalnega dela | Jelka Zabavnik Piano | V-2-705 |
| 40 | Mikrobiologija prebavnega trakta | Gorazd Avguštin | M-2-616 |
| 41 | Molekularna bioinformatika | Roman Jerala | B-2-901 |
| 42 | Molekularna biologija v veterinarski medicini | Jelka Zabavnik Piano | V-2-706 |
| 43 | Molekularni mehanizmi nastanka in razvoja raka | Gregor Serša | B-2-107 |
| 44 | Mutageneza in genetska toksikologija | Metka Filipič | T-2-940 |
| 45 | Načrtovanje biodiagnostikov in biosenzorjev | Janko Kos | L-2-303 |
| 46 | Načrtovanje in analiza kliničnih in epidemioloških raziskav | Lara Lusa | J-2-466 |
| 47 | Načrtovanje in sinteza encimskih inhibitorjev | Stanislav Gobec | F-2-227 |
| 48 | Načrtovanje kakovosti in validacij v farmacevtski proizvodnji | Stane Srčič | F-2-214 |
| 49 | Načrtovanje zdravilnih učinkovin | Danijel Kikelj | F-2-230 |
| 50 | Napredna molekulska genetika | Jože Pungerčar | B-2-902 |
| 51 | Napredni dostavni sistemi učinkovin | Julijana Kristl | F-2-229 |
| 52 | Optična mikroskopija visoke ločljivosti – konfokalna mikroskopija | Marko Kreft | J-2-440 |
| 53 | Perinatologija | Ksenija Geršak | K-2-536 |
| 54 | Podjetništvo v medicini | Mateja Drnovšek | B-2-108 |
| 55 | Probiotiki | Romana Marinšek Logar | M-2-619 |
| 56 | Raziskovanje na področju vrednotenja kakovosti dela zdravnika | Marija Petek Šter | S-2-423 |
| 57 | Reaktivni metaboliti ksenobiotikov | Lucija Peterlin Mašič | T-2-345 |
| 58 | Sinteza in analiza kiralnih učinkovin | Danijel Kikelj | F-2-239 |
| 59 | Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo | Mitja Kos | F-2-238 |
| 60 | Stabilnost zdravil | Robert Roškar | F-2-235 |
| 61 | Steroidni hormoni in od hormonov odvisne bolezni | Tea Lanišnik Rižner | B-2-109 |
| 62 | Svetlobna in elektronska mikroskopija | Rok Romih | J-2-465 |
| 63 | Transport in metabolizem učinkovin v biosistemih | Albin Kristl | F-2-236 |
| 64 | Učinkovine z multiplim delovanjem | Janez Ilaš | F-2-240 |
| 65 | Uporaba termične analize v farmaciji | Stane Srčič | F-2-228 |
| 66 | Uporabna mikrobna encimatika | Romana Marinšek Logar | M-2-617 |
| 67 | Uvod v podatkovno rudarjenje | Blaž Zupan | B-2-126 |
| 68 | Veterinarska ekologija in biovarnost | Martin Dobeic | V-2-707 |
| 69 | Zvijanje in agregacija proteinov | Eva Žerovnik | B-2-905 |
| 70 | Živali v poskusu | Mitja Gombač | V-2-708 |
Izbirni individualno raziskovalni predmeti
| Predmet | Nosilec | Koda | |
| 1 | Alergologija | Mitja Košnik | K-3-501 |
| 2 | Analiza genoma in transkriptoma | Damjana Rozman | B-3-119 |
| 3 | Analiza nekodirajočih RNA | Tanja Kunej | G-3-614 |
| 4 | Analiza skeletne mišice | Vika Smerdu | J-3-452 |
| 5 | Asociacijske in funkcijske študije v celotnem genomu človeka | Uroš Potočnik | G-3-610 |
| 6 | Biokemijski označevalci: razvoj in uporaba v kliniki | Joško Osredkar | L-3-317 |
| 7 | Biologija in bolezni čebelje družine | Vlasta Jenčič | V-3-709 |
| 8 | Biologija tumorjev | Gregor Serša | J-3-444 |
| 9 | Biološke implikacije napačnega zvijanja in agregacije proteinov | Eva Žerovnik | B-3-911 |
| 10 | Biotehnološki procesi v farmaciji | Borut Štrukelj | F-3-245 |
| 11 | Bolezni in zdravstveno varstvo rib | Vlasta Jenčič | V-3-710 |
| 12 | Bolezni ptic, malih sesalcev in plazilcev | Joško Račnik | V-3-711 |
| 13 | Celične elektrofiziološke metode | Robert Zorec | N-3-546 |
| 14 | Celične kulture v raziskavah in regenerativni medicini | Mateja Erdani Kreft | J-3-463 |
| 15 | Celični modeli stresa | Irina Milisav Ribarič | J-3-453 |
| 16 | Dedne bolezni kože – molekularne tehnike diagnostike in proučevanja bolezni | Mirjana Liovic | B-3-118 |
| 17 | Delo z izoliranimi organi | Katarina Černe | J-3-462 |
| 18 | Dermatologija psov in mačk | Tina Kotnik | V-3-712 |
| 19 | Detekcija in lokalizacija molekul v celicah | Peter Veranič | J-3-457 |
| 20 | Diagnostična in eksperimentalna citologija | Margareta Strojan Fležar | J-3-456 |
| 21 | Diagnostična mikrobiologija | Mario Poljak | M-3-414 |
| 22 | Diagnostika in intenzivna terapija nevroloških bolezni pri novorojenčku | David Neubauer | N-3-547 |
| 23 | Določanje izražanja določenih beljakovin v vzorcih kultur skeletnih mišičnih celic z metodo Western Blot | Sergej Pirkmajer | J-3-448 |
| 24 | Ehokardiografija | Mirta Koželj | K-3-502 |
| 25 | Eksperimentalna epigenetika | Alja Videtič Paska | B-3-115 |
| 26 | Eksperimentalna imunologija | Alojz Ihan | K-3-504 |
| 27 | Eksperimentalna nevroendokrinologija | Gregor Majdič | V-3-713 |
| 28 | Eksperimentalni pristopi v molekularni epidemiologiji | Alenka Franko | B-3-131 |
| 29 | Eksperimentalna reološka analitika | Mirjana Gašperlin | F-3-249 |
| 30 | Eksperimentalna virologija | Tatjana Avšič–Županc | M-3-415 |
| 31 | Eksperimentalne metode biofizike | Janez Štrancar | F-3-924 |
| 32 | Eksperimentalne metode pri študiju kompleksnih mikrobnih združb in njihovih interakcij | Gorazd Avguštin | M-3-620 |
| 33 | Eksperimentalne metode v farmakogenomiki | Vita Dolžan | B-3-110 |
| 34 | Eksperimentalne metode v laboratorijski biomedicini | Darko Černe | L-3-309 |
| 35 | Eksperimentalne metode v raziskavah naravne imunosti | Roman Jerala | B-3-908 |
| 36 | Eksperimentalne metode v raziskavah strukture nukleinskih kislin | Janez Plavec | B-3-116 |
| 37 | Eksperimentalne metode v stomatološki protetiki | Peter Jevnikar | K-3-529 |
| 38 | Eksperimentalne metode za proučevanje biokemije steroidnih hormonov | Tea Lanišnik Rižner | B-3-122 |
| 39 | Eksperimentalne metode za raziskave možganskih bolezni | Marko Živin | N-3-545 |
| 41 | Elektrokardiografija visoke ločljivosti | Vito Starc | K-3-503 |
| 42 | Encimska kataliza | Jure Stojan | B-3-124 |
| 43 | Evolucijska genomika | Dušan Kordiš | B-3-909 |
| 44 | Farmakoekonomika | Igor Locatelli | F-3-256 |
| 45 | Farmakologija in toksikologija | Tomaž Snoj | V-3-714 |
| 46 | Farmakološko in toksikološko preskušanje zdravil | Metoda Lipnik–Štangelj | K-3-505 |
| 47 | Farmakoterapija | Mojca Kerec Kos | F-3-255 |
| 48 | Funkcijska slikanja z MRI | Dušan Šuput | N-3-557 |
| 49 | Gastroenterološka kirurgija | Mirko Omejc | K-3-506 |
| 50 | Gastrointestinalna problematika konj | Peter Kruljc | V-3-715 |
| 51 | Genetika, funkcijska genomika in sistemska biologija kvasovk | Uroš Petrovič | G-3-930 |
| 52 | Genomske analize kompleksnih lastnosti | Gregor Gorjanc | G-3-606 |
| 53 | Glikozilacija proteinov | Gregor Gunčar | B-3-805 |
| 54 | Gojitev in zdravstveno varstvo divjadi | Gorazd Vengušt | V-3-716 |
| 55 | Hemostaza | Mojca Božič Mijovski | K-3-526 |
| 56 | Hiperbarična medicina | Žarko Finderle | K-3-545 |
| 57 | Humana citogenetika | Nadja Kokalj Vokač | G-3-608 |
| 58 | Imunohistokemija | Mija Meznarič | J-3-451 |
| 59 | Imunološke metode v veterini | Tadej Malovrh | V-3-717 |
| 60 | Imunska reakcija v raziskavah in diagnostiki | Saša Čučnik | L-3-306 |
| 61 | Intenzivna medicina | Matej Podbregar | K-3-547 |
| 62 | Internistični ali kirurški problemi pri prežvekovalcih | Jože Starič | V-3-718 |
| 63 | Intervencijska radiologija | Dimitrij Kuhelj | K-3-531 |
| 64 | Izbrana poglavja iz analize zdravil | Aleš Obreza | F-3-250 |
| 65 | Izbrana poglavja iz hematologije | Helena Podgornik | L-3-304 |
| 66 | Izbrane diagnostične imunološke metode | Alojz Ihan | K-3-508 |
| 67 | Izbrane metode v farmakokinetiki | Mojca Kržan | K-3-507 |
| 68 | Izbrane raziskovalne metode v medicini športa | Helena Lenasi | K-3-528 |
| 69 | Izbrane vsebine iz klinične biokemije | Janja Marc | L-3-313 |
| 70 | Izbrani primeri iz humane genetike | Damjan Glavač | G-3-605 |
| 71 | Izbrani primeri iz medicinske genetike | Damjan Glavač | B-3-125 |
| 72 | Jedrska magnetna resonanca pri raziskavah bioloških makromolekul | Janez Plavec | B-3-907 |
| 73 | Karakterizacija in identifikacija mikrogliv | Nina Gunde–Cimerman | M-3-621 |
| 74 | Kardiovaskularna dinamika | Borut Kirn | K-3-509 |
| 75 | Kardiovaskularna kirurgija | Juš Kšela | K-3-548 |
| 76 | Kirurška oftalmološka načela, metode in pristopi | Vladimira Erjavec | V-3-719 |
| 77 | Klinična aritmologija | Matjaž Šinkovec | K-3-549 |
| 78 | Klinična kardialna elektrofiziologija | Peter Rakovec | K-3-512 |
| 79 | Klinična prehrana | Nada Rotovnik | K-3-550 |
| 80 | Klinične nevrofiziološke metode za preiskavo mišic in živčnega sistema | Blaž Koritnik | N-3-548 |
| 81 | Klinične nevrosonološke metode za študij možganskega krvnega obtoka | Bojana Žvan | N-3-549 |
| 82 | Klinično raziskovanje obraza in ustne votline | Nataša Ihan Hren | K-3-551 |
| 83 | Klinika humane reprodukcije | Bojana Pinter | K-3-511 |
| 84 | Koncepti integracije genomskih podatkov | Tanja Kunej | G-3-609 |
| 85 | Kri | Samo Zver | K-3-552 |
| 86 | Kriometode v elektronski mikroskopiji | Rok Romih | J-3-443 |
| 87 | Kvalitativne metode na področju raziskovanja vedenja, povezanega z zdravjem | Marko Kolšek | S-3-424 |
| 88 | Kvalitativno raziskovanje s pomočjo intervjujev | Danica Rotar Pavlič | S-3-425 |
| 89 | Makromolekularne interakcije | Gregor Anderluh | B-3-906 |
| 90 | Matične celice: od raziskav do celičnih terapij | Uroš Rajčević | J-3-467 |
| 91 | Mehanizmi uravnavanja izražanja genov prokariontov | Matej Butala | G-3-612 |
| 92 | Metode določanja reaktivnih metabolitov ksenobiotikov | Marija Sollner Dolenc | T-3-348 |
| 93 | Metode in modeli celičnega preizkušanja | Irena Mlinarič Raščan | L-3-305 |
| 94 | Metode naprednega nevromonitoringa po travmatski okvari možganov | Primož Gradišek | K-3-553 |
| 95 | Metode za študij funkcije posamezne celice | Robert Zorec | J-3-445 |
| 96 | Metode za študij membranskih beljakovin in integritete bioloških membran na modelu biogeneze mitohondrijev | Irina Milisav Ribarič | J-3-454 |
| 97 | Metode za študij presnove v tkivih in posameznih celicah | Nina Vardjan | J-3-468 |
| 98 | Metode za ugotavljanje antitrombotičnih lastnosti učinkovin | Mojca Božič Mijovski | F-3-247 |
| 99 | Metode zdravljenja onkoloških obolenj v veterinarski medicini | Nataša Tozon | V-3-720 |
| 100 | Mikrobiologija | Andrej Pengov | V-3-721 |
| 101 | Mikrobiološke tehnike | Matjaž Ocepek | V-3-722 |
| 102 | Mikromanipulacija posameznih celic | Jure Derganc | J-3-459 |
| 103 | Mlečna žleza: model za genetske, razvojne in celične raziskave | Peter Dovč | G-3-604 |
| 104 | Molekularna analiza in samomorilno vedenje | Alja Videtič Paska | B-3-114 |
| 105 | Molekularna diagnostika | Damjan Glavač | J-3-461 |
| 106 | Molekularna diagnostika v laboratorijski biomedicini | Barbara Ostanek | L-3-316 |
| 107 | Molekularna genetika hormonskih in presnovnih bolezni | Tadej Battelino | B-3-123 |
| 108 | Molekularne metode v farmakologiji | Metoda Lipnik–Štangelj | K-3-513 |
| 109 | Monoklonska protitelesa – pregled področja in njihova uporaba v raziskavah, diagnostiki in terapiji | Vladka Čurin Šerbec | B-3-126 |
| 110 | Morfologija in funkcija perifernih živcev | Simon Podnar | N-3-550 |
| 111 | Morfometrične analize celic in tkiv | Milka Vrecl Fazarinc | V-3-723 |
| 112 | Motnje dihanja v spanju in motnje spanja v razvojnem obdobju | David Neubauer | N-3-551 |
| 113 | Na dokazih podprto delo v zdravstveni negi in zdravstvu | Brigita Skela Savič | S-3-429 |
| 114 | Načela in tehnike v biokemiji in molekularni biologiji | Miha Pavšič | B-3-802 |
| 115 | Načrtovanje in eksperimentalni pristop k raziskovanju onkoloških bolezni | Petra Hudler | B-3-113 |
| 116 | Načrtovanje in zagotavljanje kakovosti v medicinskih laboratorijih | Joško Osredkar | L-3-307 |
| 117 | Načrtovanje peptidomimetikov | Marija Sollner Dolenc | F-3-248 |
| 118 | Nadzor živil | Andrej Kirbiš | V-3-724 |
| 119 | Napredno zdravljenje srčnega popuščanja | Bojan Vrtovec | K-3-554 |
| 120 | Nevrofiziološki študij delovanja vidnega sistema | Jelka Brecelj | N-3-552 |
| 121 | Nevrokemične metode | Tomaž Marš | N-3-553 |
| 122 | Nevrologija in nevrofiziologija zgodnjega obdobja | David Neubauer | N-3-554 |
| 123 | Nove metode v abdominalni kirurgiji in presaditvi organov | Blaž Trotovšek | K-3-555 |
| 124 | Novosti v perinatologiji | Miha Lučovnik | K-3-556 |
| 125 | Numerično modeliranje procesov v biofiziki | Bojan Božič | J-3-460 |
| 126 | Nutricijska patologija in higiena prehrane živali | Breda Jakovac Strajn | V-3-725 |
| 127 | Nutrigenomika | Nataša Karas Kuželički | L-3-315 |
| 128 | Onkološka kirurgija | Nikola Bešić | K-3-514 |
| 129 | Optična mikroskopija visoke ločljivosti – konfokalna mikroskopija | Marko Kreft | J-3-446 |
| 130 | Osnove molekularne virologije | Ivan Toplak | V-3-726 |
| 131 | Osteosinteza | Vladimir Smrkolj | K-3-515 |
| 132 | Patobiokemični mehanizmi in modeli | Samo Ribarič | L-3-308 |
| 133 | Perioperativna obravnava bolnika | Maja Šoštarič | K-3-557 |
| 134 | Predrojstni presejalni in diagnostični testi za odkrivanje nepravilnosti plodov | Nataša Tul Mandić | K-3-558 |
| 135 | Presejalni testi za Downov sindrom | Joško Osredkar | J-3-447 |
| 136 | Primerjalna genomika | Jernej Jakše | G-3-613 |
| 137 | Primerjalna odontologija s parodontalno medicino | Ana Nemec | V-3-727 |
| 138 | Priporočila o izvajanju hitrih testov ob bolniku | Joško Osredkar | K-3-527 |
| 139 | Priprava celičnih kultur skeletnih mišic | Tomaž Marš | J-3-449 |
| 140 | Priprava protokolov za določanje encimske aktivnosti in kvantifikacijo molekulskih interakcij | Aljoša Bavec | B-3-130 |
| 141 | Prirojene srčne napake | Mirta Koželj | K-3-516 |
| 142 | Pristopi k molekularno genetski diagnostiki prirojenih bolezni | Katarina Trebušak Podkrajšek | G-3-611 |
| 143 | Rastlinski strupi in strupene rastline | Samo Kreft | T-3-349 |
| 144 | Raziskovalni pristop k diagnostiki in terapiji možganskožilnih bolezni | Janja Pretnar Oblak | N-3-556 |
| 145 | Raziskovanje v promociji zdravja | Lijana Zaletel – Kragelj | S-3-426 |
| 146 | Reaktivne kisikove in dušikove spojine v bioloških sistemih | Janez Mravljak | F-3-244 |
| 147 | Regenerativna ortopedija | Matej Drobnič | K-3-559 |
| 148 | Rekombinantni proteini | Marko Dolinar | B-3-803 |
| 149 | Reprodukcija s porodništvom | Marjan Kosec | V-3-728 |
| 150 | Simulacija patofizioloških in fizioloških stanj s pomočjo elektronskega analognega vezja | Samo Ribarič | K-3-517 |
| 151 | Skupnostna obravnava | Vesna Švab | S-3-427 |
| 152 | Sledenje pomnoževanja DNA v realnem času | Kristina Gruden | G-3-607 |
| 153 | Somnologija in polisomnografske metode za preučevanje motenj | Leja Dolenc Grošelj | N-3-555 |
| 154 | Specialna veterinarska patologija | Polona Juntes | V-3-730 |
| 155 | Srčno–žilna rehabilitacija | Borut Juk | K-3-560 |
| 156 | Stabilnost zdravil | Robert Roškar | F-3-254 |
| 157 | Stereologija in kvantitativna analiza slike | Andrej Cör | J-3-450 |
| 158 | Stigmatizacija duševnih motenj | Vesna Švab | S-3-428 |
| 159 | Struktura proteinov | Gregor Gunčar | B-3-804 |
| 160 | Študij vpliva učinkovin na mikrocirkulacijo pri človeku | Ksenija Cankar | K-3-518 |
| 161 | Toksikokinetika | Iztok Grabnar | T-3-346 |
| 162 | Toksikologija na molekularni skali | Janez Mavri | T-3-941 |
| 163 | Toksikološko preizkušanje novih učinkovin | Marija Sollner Dolenc | T-3-347 |
| 164 | Tridimenzionalna diagnostika v čeljustni in zobni ortopediji | Maja Ovsenik | K-3-561 |
| 165 | Ultrasonografija malih živali | Aleksandra Domanjko Petrič | V-3-731 |
| 166 | Uravnavanje izražanja genov – eksperimentalni pristopi | Damjana Rozman | B-3-121 |
| 167 | Urejanje genoma in izražanja genov na osnovi TALE ter CRISPR/Cas9 | Roman Jerala | G-3-931 |
| 168 | Urgentna medicina malih živali | Alenka Seliškar | V-3-729 |
| 169 | Uroginekologija | Adolf Lukanovič | K-3-519 |
| 170 | Ustne bolezni in parodontologija | Boris Gašpirc | K-3-562 |
| 171 | Uvod v gensko imunoterapijo | Uroš Rajčević | J-3-469 |
| 172 | Utišanje specifičnih genov s pomočjo metode siRNA | Katarina Miš | J-3-455 |
| 173 | Veterinarska anesteziologija | Alenka Seliškar | V-3-732 |
| 174 | Veterinarska diagnostična citopatologija | Polona Juntes | V-3-733 |
| 175 | Veterinarska kardiologija | Aleksandra Domanjko Petrič | V-3-734 |
| 176 | Veterinarska ortopedija in nevrokirurgija | Bojan Zorko | V-3-737 |
| 177 | Veterinarska rentgenologija | Bojan Zorko | V-3-736 |
| 178 | Veterinarska laboratorijska medicina – klinična patologija | Martina Klinkon Ogrinec | V-3-735 |
| 179 | Z dokazi podprta laboratorijska biomedicina | Janja Marc | L-3-314 |
| 180 | Zdravstveno varstvo perutnine | Olga Zorman Rojs | V-3-738 |
| 181 | Zdravstveno varstvo prašičev | Marina Štrukelj | V-3-739 |
| 182 | Zdravstveno varstvo prežvekovalcev | Jožica Ježek | V-3-740 |
| 183 | Znotrajcelično signaliziranje prek receptorskih in nereceptorskih protein–kinaz | Sergej Pirkmajer | J-3-458 |
| 184 | Zobne bolezni | Janja Jan | K-3-563 |
| Zunajcelični vezikli - vloga v patogenezi in klinični potencial | MetkaLenasi | B-3-127 |