December 2024

Dobrodelni koncert Srčna UL, ki je potekal 12. decembra 2024 v dvorani Julija Betetta, je presegel vsa pričakovanja in obiskovalcem ponudil nepozaben glasbeni večer. Več kot 100 glasbenic in glasbenikov ter številni drugi sodelujoči so združili svoje talente in ustvarjalno energijo, da bi skupaj pomagali tistim, ki to najbolj potrebujejo.

Pod taktirko dirigentov, izr. prof. Simona Dvoršaka, Miha Zupanca Kovača in Karima Zajca, so zazvenele mojstrovine Mozarta, Fauréja, Privška in Kumarja, ki so napolnile dvorano s toplino in čarobnostjo.  S svojo ubranostjo je večer obogatil Mešani pevski zbor Univerze v Ljubljani, ki se je pod vodstvom asist. Alenke Podpečan in prof. dr. Matjaža Barba združil prav za ta dogodek in povezal pevce in pevke Filozofske fakultete in Akademije za glasbo UL. Člani Combo banda Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so pod mentorstvom doc. Igorja Matkovića s svojo energijo in predanostjo nadgradili edinstveno glasbeno doživetje dobrodelnega koncerta Srčna UL.

Za zaključek so združeni sodelujoči glasbeniki izvedli skladbo, ki je spontano postala himna dobrodelnega koncerta Srčna UL »Ain’t No Mountain High Enough«, delo avtorjev Nickolasa Ashforda in Valerie Simpson, v priredbi prof. mag. Jake Puciharja. Moč besedila, da skupaj zmoremo premagati vse ovire, je s svojim glasom zaokrožila izjemna solistka Saša Lešnjek.

Koncert ni bil le praznik glasbe, temveč tudi srčnosti in solidarnosti. Z nakazili za vstopnice za koncert ter tritedensko promocijo dobrodelne akcije Srčna UL smo skupaj zbrali več kot 9.000 €. Vsa zbrana sredstva bodo razdeljena študentkam in študentom Univerze v Ljubljani, ki so se znašli v finančni stiski in trenutno potrebujejo našo podporo.

Srčna hvala vsem, ki ste prispevali svoj del k temu izjemnemu dogodku – glasbenikom, mentorjem, povezovalki, tehničnim ekipam, promotorjem in prostovoljcem.

Vabljeni, da tudi vi podprete dobrodelno akcijo Srčna UL, in sicer tako, da nakažete poljuben znesek na TRR: Zveza prijateljev mladine Slovenije, SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI00 245104 ali pošljete SMS sporočilo s ključno besedo SRCNAUL10 na 1919 (prispevek 10 €/SMS).

– Ivanka Stritar

Na Univerzi v Ljubljani se je med 2. in 6. decembrom 2024 odvil Teden Univerze - teden slavnostnih dogodkov s podelitvijo priznanj, častnih nazivov, plaket in nagrad tistim, zaradi katerih je Univerza v Ljubljani vsako leto boljša univerza.

V nadaljevanju predstavljamo prejemnice in prejemnike nagrad ter priznanj s področja umetnosti in kulture.

Zlate plakete podeljujemo posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani:

Prof. Luka Juhart (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Prof. Luka Juhart ima izredne zasluge pri širitvi pedagoškega in umetniškega programa na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in njenega mednarodnega ugleda. S svojim navdušenjem, spretnostjo, strastjo, visokimi standardi in sproščenim pristopom navdušuje tako študentke in študente kot zaposlene. Posebej velja poudariti Dneve sodobne glasbe v okviru Studia za sodobno glasbo, pri katerih se je kot vodja in glavni organizator dogodkov izkazal kot izjemen mentor številčni ekipi.

Prof. Miha Rogina (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Prof. Miha Rogina slovi po inovativnih interpretacijah glasbenih del. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poučuje saksofon in vodi pihalni orkester. Opravlja tudi funkcijo prodekana za študijske zadeve, v sklopu katere je s predanostjo in požrtvovalnostjo začel postopek prenove študijskih programov, da bodo primerljivi s tistimi na najuspešnejših tujih glasbenih univerzah in akademijah. Vzgojil je že veliko odličnih študentk in študentov, ki so se uveljavili doma in v tujini.

Svečane listine za najboljše študijske dosežke:

Mile Đurđević Žojan na predlog Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Mile Đurđević Žojan je kot solist in komorni glasbenik prejel številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poudariti je treba njegov pomembni prispevek k nastanku novih del za harmoniko in sodelovanje s priznanimi skladatelji. Njegovo umetniško poustvarjanje daleč presega študijske standarde in kaže na razvoj v smer profesionalnega glasbenika.

Larina Griessler na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Larina Griessler je prodorna študentka, ki se s svojimi izjemnimi študijskimi rezultati uvršča prav v vrh svoje generacije na celotni univerzi. S svojo ustvarjalnostjo in neizmerno angažiranostjo v okviru študentske organizacije ter obenem srčnostjo se izkazuje kot prava humanistka.

Martin Justin na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Martin Justin je zaključil magistrski študij na programu Filozofija s povprečno oceno 10. Že med študijem se je s svojimi referati udeležil več študentskih in znanstvenih konferenc, znanstvene prispevke pa je objavil v slovenski reviji Analiza in mednarodni reviji INDECS. Ob tem deluje tudi kot literarni kritik.

Nika Vidrih na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Nika Vidrih s svojimi razmišljanji, poglobljenim dojemanjem raznolikih vsebin, z znanstveno radovednostjo in s kritičnim pogledom bogati humanistiko v predavalnici, na okroglih mizah in v objavljenih člankih. V času izjemno uspešne študijske poti je nanizala vrsto priznanj tudi na obštudijskem področju.

Petra Lapajne Povirk na predlog Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Petra Lapajne Povirk je med študijem močno izstopala z rezultati svojega dela. Njeno diplomsko delo je izšlo v obliki »Mojega prvega fotografskega priročnika«, magistrsko delo pa ponuja izjemen vpogled v povezavo fotografije in dramaturgije. Kljub pestremu obštudijskemu udejstvovanju je študij zaključila s povprečno oceno 10.

Priznanja za dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti:

Jaka Škoberne z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Kitarist Jaka Škoberne se je v času študija s predanim delom in talentom kot glasbenik in mladi umetnik posebej uveljavil in dosegel precej pomembnejših uspehov. Prejema prve nagrade na priznanih tekmovanjih, ob sodelovanju Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom izr. prof. Podleska je dvakrat izvedel Dvojni koncert Astorja Piazzolle.

Rok Zaletel Černoš z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Violinist Rok Zaletel Černoš izstopa kot nadarjen mladi umetnik z briljantno izvedbo zahtevnega koncerta H. Wieniawskega št. 1 v fis-molu s spremljavo Slovenskega mladinskega simfoničnega orkestra. Odlikujeta ga popolna muzikalno nezgrešljiva virtuoznost in interpretacija. Na zahtevnem mednarodnem tekmovanju Valsesia Musica v Italiji je prejel 2. nagrado in je prejemnik Prešernove nagrade za študijske dosežke.

Skupina študentov za prostorsko instalacijo "CELLULAE #EDE941": Nia Gombač, Strahinja Jovanović, Tine Lisjak, Hana Podvršič in Eva Popit z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Skupinsko delo študentov vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je intervencija na steno vhodne dvorane v novi stavbi NIB in je dinamična grafičnooblikovalska skulptura. Lentikularni sistem omogoča gledalcem z gibanjem po prostoru prikaz animiranega prizora struktur v naravi, ki so vidne pod izrednimi povečavami, in je inventivna združitev znanosti in oblikovanja.

Skupina študentov za razstavni paviljon "Odmevi jutrišnjega dne": Zoja Čepin, Hana Jelovšek, Domen Klinc, Jure Kralj, Maša Kralj, Andrija Mihailović, Gal Šnajder in Črt Štrubelj z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Interdisciplinarna študentska ekipa industrijskega in grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je s projektom »Odmevi jutrišnjega dne« uspešno kandidirala na mednarodnem pozivu milanskega tedna oblikovanja z naslovom »In—difference«. Z izstopajočo razstavo so aktualizirali tematiko pitne vode in vodnih ekosistemov ter premišljeno, ustvarjalno in trajnostno preizpraševali načine sožitja v času okoljskih in družbenih kriz.

Lenart Piano s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Lenart Piano je eden najbolj nadarjenih študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Njegovo magistrsko delo, ki se ukvarja z izdelavo betona iz industrijske konoplje in raziskuje možnosti uporabe tega naravnega materiala v arhitekturi, je doseglo neverjeten odmev tako doma kot tudi v tujini. Prejel je študentsko Plečnikovo nagrado, uvrstil se je v ožji izbor treh študentskih projektov na Piranesi Award student honorable mention in med devet finalistov na EU Mies van der Rohe Young Talent Award.

Tasja Videmšek z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Tasja Videmšek, absolventka magistrskega programa Oblikovanje tekstilij in oblačil, je z inovativnim projektom Home textiles inspired by Bauhaus prepričala strokovno komisijo v okviru natečaja Heimtextil University Contest in se januarja 2024 kot ena izmed treh nagrajenih finalistk uspešno predstavila mednarodni javnosti na največjem sejmu dekorativnih tekstilij na svetu Heimtextil v Frankfurtu.

Priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem za pomemben prispevek k izboljšanju delovnih procesov in pozitivni klimi na članicah in rektoratu:

Janja Anžič na predlog Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Janja Anžič, vodja finančno-računovodske službe, že od zaposlitve naprej izkazuje izjemno predanost delu in pripadnost kolektivu. Svoje delo opravlja strokovno, premišljeno in kompetentno. V dinamičnem okolju univerze je ključna njena sposobnost hitrega prilagajanja in učenja, s svojo prilagodljivostjo in zagnanim pristopom k delu pa povezuje zaposlene med sabo in skrbi za dobro komunikacijo.

Kristina Brezjan na predlog Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Kristina Brezjan, pomočnica tajnika, se zavzema za nemoteno delovanje vseh delovnih procesov in prispeva k učinkoviti uporabi novih tehnoloških rešitev predvsem na področju kadrovanja. Neprecenljiv je njen prispevek pri uvedbi novega poslovnoinformacijskega sistema SAP. Nenehno se izobražuje na strokovnem in kadrovskem področju in je s tem nepogrešljiv člen kolektiva Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Maša Medved na predlog Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Maša Medved, predstojnica organizacijske enote za koncertno dejavnost, je v sorazmerno kratkem času bistveno razširila in izboljšala delo na področju koncertne dejavnosti in s tem pripomogla k boljšemu pozicioniranju Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v umetniškem prostoru. S svojo prijaznostjo, zagnanostjo in samoiniciativnostjo nesebično priskoči na pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem ter študentkam in študentom. Njene organizacijske sposobnosti so velika dodana vrednost za akademijo.

Ljiljana Bibič na predlog Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

Ljiljana Bibič je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani zaposlena od leta 2011, kot vodja študijskega referata pa od začetka leta 2022. Njeno delo lahko ocenimo le s superlativi, predanost delu ter študentkam in študentom ter čut za sočloveka pa so le nekatere od kvalitet, ki odlikujejo gospo Bibič. S svojo odprto in pozitivno naravnanostjo ustvarja izjemno prijetno delovno okolje, ki spodbuja sodelovanje in medsebojno pomoč.

Milan Plešnar na predlog Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

Milan Plešnar je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani zaposlen na delovnem mestu tehničnega delavca in skrbi tako za kurirska dela kot tudi za hišniška opravila. Delo opravlja s ponosom, profesionalno in z veliko razumevanja. Njegova sočutnost, povezovalnost in strokovnost omogočajo reševanje vsakodnevnih težav, zaradi svoje predanosti, inovativnih rešitev in enakega odnosa do vseh pa je nepogrešljiv del akademijske skupnosti.

Skupina APIS: Bojana Bajec, Silva Bandelj, Vera Bogataj, Marija Brković, Mihael Budin, Liljana Bürmen Milenkovič, Peter Černetič, Maja Dejak, Amela Ikovic, mag. Barbara Kranjc in mag. Jožica Šmid na predlog Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

Z uvedbo poslovnoinformacijskega sistema APIS se je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani korenito spremenil način dela. Z iskreno hvaležnostjo vsem sodelavkam in sodelavcem zremo v preteklo leto, saj so njihov trud, predanost in strokovnost omogočili implementacijo sistema SAP v povsem specifično delovno okolje akademije. Ta dosežek je rezultat veščin in znanja, predvsem pa njihovega srčnega vložka in skupnega prizadevanja.

Igor Jeraj na predlog Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Igor Jeraj predano opravlja delo vzdrževalca prostorov akademije že več kot 30 let. Vsa ta leta je pomagal pri svetovanju študentkam in študentom glede tehničnih rešitev in uspešno reševal številne izzive. Z natančnim in nesebičnim delom, ki mnogokrat presega njegove delovne obveznosti, je nepogrešljiv član naše skupnosti, študentk in študentov ter zaposlenih.

Karmen Marolt na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Karmen Marolt, tajnica fakultete, je predana, vestna in pronicljiva sodelavka – vzor vsem strokovnim delavkam in delavcem Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je samoiniciativna in se ne boji novih izzivov. Ima neomajno voljo in vero v dobro, koristno in pravično, ne glede na zahtevano vloženo delo.

Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujemo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze v Ljubljani za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela:

Prof. Janez Koželj na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Prof. Janez Koželj je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani deloval med letoma 1974 in 2018. Kot teoretik, arhitekt in urbanist je sproti spremljal in soustvarjal najbolj napredna mednarodna in domača spoznanja na področju urbanizma in arhitekture. Razvijal je inovativne pristope učenja arhitekture in postavil temelj za uveljavitev samostojne oblikovalske discipline urbanizma. Je dolgoletni mestni arhitekt in urbanist ter podžupan Mestne občine Ljubljana. Njegov ustvarjalni opus sega od grafičnega oblikovanja, arhitekture, urbanizma pa vse do načrtovanja prostora velikih meril.

Prof. dr. Samo Štefanac na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Samo Štefanac je s svojim znanstvenim, pedagoškim in strokovnim delom pomembno vplival na razvoj umetnostnozgodovinske vede. S svojimi mednarodno pomembnimi raziskavami na področju gotske in zgodnjerenesančne umetnosti Srednje Evrope in jadranskega prostora, predvsem z analizo umetnostnih izmenjav med Dalmacijo in Apeninskim polotokom, je spremenil pogled na pomen umetnostnih središč in obrobja. S široko mednarodno mrežo kolegov je tlakoval pot za nadaljnje raziskave mlajših generacij.

Prešernove nagrade za študentke in študente podeljujemo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti:

Aleksandra Naumovski Potisk na predlog Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Komorna opera Iliada

Aleksandra Naumovski Potisk je izjemno nadarjena, inteligentna, plodovita in razgledana ustvarjalka z bogato invencijo in poglobljeno subtilnostjo, ki jo odlikujejo odlična glasbena intuicija, rafiniranost ter obvladovanje široke palete kompozicijskih tehnik in zvočnosti. Opera Iliada je enourno delo, ki ga odlikuje izdelana in prepoznavna skladateljska govorica. Libreto skozi poglobljeno in kompleksno študijo likov, posebej glavnega junaka Ahila, ponuja zrcalo protislovjem in psihologiji sodobne družbe. Elementi glasbenega jezika so skrbno izbrani ter se razvijajo od začetka do kulminacije in katarze. Skladateljica spretno združuje in prepleta različne kompozicijske tehnike, obenem pa oblikuje pregleden in prepričljiv dramaturški lok. Njeno obvladovanje elementov glasbenega stavka in instrumentacije izkazuje izdelano umetnico, ki se je skozi svoj obširen opus prekalila in izčistila. Nagrajeno delo je nastalo pod mentorstvom profesorja magistra Marka Mihevca.

Klemen Kovačič, Bor Ravbar in Nik Žnidaršič z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Performans AGMISTERIJ

AGMISTERIJ je v prvi vrsti uprizoritev, ki preizkuša meje. Skladno s filozofijo buta, v uprizoritvi prevladujočim gledališkim jezikom, od performerja zahteva celovito podrejenost in visoko stopnjo psihofizične pripravljenosti. Preko poglobljene samorefleksije posameznika – ki ni le vsebinska plat predstave, temveč tudi njen dramaturški motor – razpre univerzalna vprašanja o človeškem bivanju. Predstava v trajanju je osemurni podvig neprekinjene koncentracije in fizičnega napora, ki gradi na dolgotrajnosti in mnogoterosti posameznih enot znotraj uprizoritve, a se hkrati z uporabo raznolikih gledaliških sredstev in izrazov sestavi v dinamično, kompleksno in zaokroženo celoto. Delo je nastalo pod mentorstvom profesorice Tanje Zgonc.

Blaž Šenica na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Prispevek k zasnovi arhitekturne teorije metropole

Blaž Šenica je v magistrskem delu pod mentorstvom profesorice doktorice Petre Čeferin raziskoval povezave med teorijami sodobnega mesta in arhitekturno disciplino. Vzporejal je zgodovinski razvoj mest v 20. stoletju z arhitekturno intelektualno zavestjo in artefakti, ki jih proizvaja, da bi opredelil izhodišča, ki bi lahko prispevala k temeljitejši analizi sodobne arhitekturne produkcije v razmerju do širšega prostorskega razvoja. Trenutno deluje kot samostojni raziskovalec in arhitekt.

Vsem prejemnicam in prejemnikom nagrad ter priznanj iskreno čestitamo!

Med 26. novembrom in 1. decembrom 2024 je na Gospodarskem razstavišču potekal Slovenski knjižni sejem, ki je znova združil ljubitelje knjig, avtorje in založnike. Založba Univerze v Ljubljani je tudi letos aktivno sodelovala s skupno stojnico, na kateri so bile predstavljene publikacije 20-ih članic univerze.

Obiskovalci so lahko izbirali med širokim naborom znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki so bile na voljo po sejemskih cenah. Stojnica Založbe UL je pritegnila veliko obiskovalcev, mnoge knjige so zaradi velikega zanimanja hitro pošle, vendar so fakultetne založbe sproti dnevno dostavljale nove izvode, da so bile knjige vedno na voljo.

Posebno pozornost je pritegnilo kar osem dogodkov, ki jih je organizirala Založba UL v sodelovanju z različnimi fakultetami. Razprave o dolgotrajni oskrbi ljudi z demenco, odraščanju v današnjem času, dezinstitucionalizaciji v Sloveniji ter zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem so pritegnile širok krog poslušalcev. Prav tako je bilo veliko zanimanja za razpravo o politični geografiji in geopolitiki, o spolu v narodnozabavni glasbi, literarni biblioterapiji ter za predstavitev Mahlerjeve glasbe v kontekstu izvajanja njegovih simfonij.

Založba UL je tudi letos omogočila spletni nakup knjig s popustom, kar je še dodatno povečalo dostopnost založniške produkcije.

Sejem je bil izvrstna priložnost za srečanja s strokovnjaki, bralci in avtorji ter za promocijo bogate založniške dejavnosti Univerze v Ljubljani. Sejem je znova potrdil, da je branje, tudi zahtevnejših knjig, pomemben del kulture in družbe.

Hvala vsem, ki ste se nam pridružili na stojnici ali dogodkih – se vidimo prihodnje leto!

– Matevž Rudolf, predstojnik Založbe UL

20. novembra 2024 smo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v otvoritvenem tednu 28. Slovenskega bienala oblikovanja (BIO28 – Dvojna agentka: Govoriš jezik rož?) v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) odprli razstave študentk in študentov UL ALUO in Univerze za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi (HEAD – Genève) z naslovom BIO28: Projekt Denton.

Sporočila naših dvojnih agentk in agentov oz. cvetlične podobe, ki v sklopu #bio28 prenašajo politična, feministična in kvirovska sporočila, si lahko ogledate še do 4. januarja 2025.

Avtorice in avtorji: Nguveren Ahua, Laurène Allard, Léa Campos, Marta Córdoba Ruiz, Anes Dhif, Zoja Funda Lipnik, Nia Gombač, Maxime Heta, Nika Horvat, Domen Klinc, Sunwoo Lee, Gabriela Luchetta, Aurore Mesot, Andrija Mihailović, Sven Odermatt, Eva Popit, Marjana Raspor, Lou Revel, Franciszek Sienkiewicz, Marc-Arthur Sohna, Marko Škrbić, Črt Štrubelj, Rin Togo, Živa Vaukan, Nika Vidnjevič.

Mentorice: Projekt Denton sta vodili dr. Alexandra Midal in Emma Pflieger (HEAD – Genève), kustosinja in asistentka kustosinje BIO28, v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Predan (UL ALUO), s podporo Studia Pflieger-Foeglé in Raphaëla Lugassyja.

Asistenti: Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, Eloïse Vo

Kuratorka MGBS: Hana Čeferin

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V letu 2024 obeležujemo 150. obletnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja (1874–1932), geologa in mineraloga, enega od matičarjev Univerze v Ljubljani, njenega rektorja in dolgoletnega dekana Tehniške fakultete. Prof. Hinterlechner velja za ustanovitelja Ljubljanske geološke šole, zaslužen pa je tudi za to, da se je z ustanovitvijo univerze v Ljubljani vzpostavil edini študij rudarstva in metalurgije v tedanji Jugoslaviji in na celotnem Balkanskem polotoku. Zasluge mu gredo za nastanek in razvoj študija montanistike v Sloveniji in v širšem prostoru. Brez njegovega prizadevanja študija tehnike in obstoja Tehniške fakultete, ki so ju hoteli kmalu po ustanovitvi ukiniti, ne bi bilo. S Tehniške fakultete izhajajo vsi tehnični študiji na današnji univerzi, zato ga vse današnje tehniške fakultete obravnavajo kot enega od svojih ustanoviteljev.

Avtorji razstave: Tristan Rome, Mirijam Vrabec, Tanja Medved, Tatjana Dekleva, Urška Stanković Elesini 

Oblikovanje: Sandi Selan, Elena Koradin, Tanja Medved 

Jezikovni pregled: Barbara Luštek Preskar

Razstava je nastala pod okriljem Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na ogled je v Galeriji UL (Rektorat UL, Kongresni trg 12) do 3. januarja 2025.

– Tristan Rome, UL NTF

3. decembra 2024 se je v Clam-Gallas Palace v Pragi odprla mednarodna razstava enega največjih mednarodnih natečajev s področja umetnosti in oblikovanja v steklu Stanislav Libenský Award 2024. S svojima študijskima projektoma, ki sta nastala pod mentorstvom prof. mag. Tanje Pak, sta se na prestižno razstavo uvrstili Meta Mramor in Živa Vaukan, magistrica in magistrska študentka smeri Unikatno oblikovanje UL ALUO.

Meta Mramor se na razstavi predstavlja s svojo magistrsko nalogo, multisenzorično instalacijo »Oddaljenost bližine«, v kateri je raziskovala spremembe na področju medčloveških odnosov med in po pandemiji, pri čem intersubjektivnost in interakcije vidi kot izhodišče in končni rezultat umetniške prakse. S svetlobnimi telesi poskuša vzpostaviti komunikacijo med udeleženci, ko z gibanjem po prostoru vstopajo na »področje menjav«. Svetlobna signalizacija, ki se spreminja ob različni oddaljenosti udeleženca do objekta, prikazuje približujočo se nevarnost ob prestopu meje telesne in družbene razdalje, ki je veljala v času zaščitnih ukrepov med pandemijo koronavirusne bolezni. V središču je zavedanje odsotnosti telesne in družbene bližine.

Živa Vaukan je bila na razstavo uvrščena z delom » Individuum«, navdih zanj izvira iz unikatnosti vsakega posameznika. Medtem ko smo vsi grajeni iz enakih gradnikov, pravi avtorica, smo si med seboj popolnoma različni in prav vsak je neponovljiv. Delo je rezultat poglobljene raziskave procesa izdelave kalupov za tehniko casting. Raziskovanje je bilo usmerjeno v iskanje recepture za kalup, ki zaradi visoke temperature med žganjem razpoka, s tem pa steklu omogoči, da ubere svojo pot. Zaradi pokanja kalupa je prišlo do deformacije osnovne oblike, rezultat pa so forme, ki so unikatne in neponovljive.

Obema avtoricama iskreno čestitamo!

Razstava je na ogled do 4. januarja 2025.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

4. decembra 2024 se je pod pokroviteljstvom Pisarne Evropskega parlamenta na Irskem v galeriji Europa Gallery v Dublinu odprla razstava Belong 2024. Vključuje umetnice in umetnike iz držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004. Republiko Slovenijo na razstavi, ki obeležuje 20. obletnico največje širitve EU, zastopa Žiga Kelenc, magistrski študent slikarstva na UL ALUO.

Izbor sodelujočih umetnic in umetnikov je nastal v sodelovanju z National College of Art and Design v Dublinu (NCAD Dublin), kjer se je v okviru Erasmus+ izmenjave izobraževal tudi Žiga Kelenc. Na razstavi se predstavlja z dvema slikama iz serije "Extensive Unified Reconstruction", njegovo sodelovanje je bilo finančno podprto s strani Veleposlaništva RS v Dublinu in Ministrstva za kulturo RS.

Razstava bo na ogled do 24. januarja 2025. Po zaprtju bosta deli Žige Kelenca prešli v last Veleposlaništva.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Med 21. in 23. novembrom 2024 je na Univerzi Moratuwa v Kolombu na Šrilanki potekala mednarodna konferenca o integriranem oblikovanju z naslovom »Oblikovanje in kultura: Prepletanje, navdih in vpliv«. Dogodek je raziskoval globoke in dinamične povezave med oblikovanjem in kulturo ter osvetlil, kako kulturni konteksti vplivajo na oblikovalske prakse, hkrati pa kako oblikovanje oblikuje kulturni razvoj. Osrednji cilj konference je bil preučiti presečišča, kjer se stikata kultura in oblikovanje, ter izpostaviti navdihe, ki izhajajo iz tega prepletanja. Razprave so pokazale, kako oblikovanje pomembno vpliva na oblikovanje kulturnih identitet in preobrazb ter kako kultura spodbuja inovacije v oblikovanju. Konferenca je zajemala širok spekter tematskih področij, vključno z: Družba in kultura, Krožnost in trajnost, Družba in kultura, Oblikovalska pedagogika in oblikovalsko mišljenje, Oblikovanje in tehnologije, Gospodarstvo in industrije ter Vernakularno znanje in praksa.

Na konferenci je s povabilom k uvodnemu plenarnemu predavanju sodelovala prof. dr. Petra Černe Oven z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Njeno predavanje z naslovom »What to do? How design can contribute to a more sustainable society. Thoughts on shifting the paradigm from fear and powerlessness to positive change« je osvetlilo teoretske premisleke o oblikovalskih raziskavah in njihovo povezanost s sodobnimi izzivi, pri katerih ima oblikovanje potencial za pozitiven prispevek. Predavateljica je izpostavila ključno vlogo znanstvenega raziskovanja na področju oblikovanja ter predstavila aktualne dejavnosti na tem področju v okviru UL ALUO in širše. V središču njenega predavanja so bili teoretski in metodološki pristopi k temam, ki jih obravnava sodobno oblikovanje, kot so trajnost (s posebnim poudarkom na družbeni trajnosti), vizualna pismenost, pomembnost multidisciplinarnega sodelovanja v raziskovanju ter inovativni in učinkoviti pedagoški pristopi z osredotočenostjo na razvoj empatije. Ena ključnih misli, namenjenih udeležencem konference, je bila usmerjena v prizadevanja za dekolonizacijo oblikovanja. Predavateljica je poudarila, da lahko najboljše rešitve za specifične kulture, zlasti v državah globalnega juga, ki so bile stoletja pod vplivom kolonializma, razvijejo le pripadniki teh kulturnih okolij. Ti najbolje razumejo bogate kulturne nianse in iz njih črpajo navdih za ustvarjanje avtentičnih in kulturno relevantnih oblikovalskih rešitev.

Predavanje je prispevalo k prizadevanjem konference za osvetlitev rešitev, ki pokažejo, kako lahko oblikovanje navdihuje kulturne spremembe in kako lahko kulturna dediščina obogati oblikovalske prakse. S tem spodbuja oblikovanje bolj vključujoče in trajnostne prihodnosti.

Predavanje je rezultat raziskovalnega programa P5-0452, Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

17. decembra 2024 smo v Knjigarni Filozofske fakultete (UL FF) odprli razstavo Risopičenje magistrskih študentk in študentov smeri Slikarstvo UL ALUO.

Tudi tokratno predpraznično odprtje je izvrstno moderirala lekt. dr. Mateja Gaber (UL FF), ki je razstavo pospremila z naslednjimi besedami: »Razstavljena umetniška dela imajo dva skupna imenovalca. Prvi je pogled v človekovo intimo, njegova dejanja, ki so ga določala nekdaj in ga določajo še danes – gre za uvid v človekov bit, spolnost, otroštvo, … Drugi se reducira na risbo in z njo na črto, ki je vse do novega veka redko bila umetnina zase, vendar sovpada z začetkom človeške kulturne zgodovine. Če je črta bila v preteklosti bolj ali manj osnova za denimo arhitekturo, skulpturo ali kakšno drugo umetniško delo, pa kot osamosvojena linija v risbah študentov UL ALUO stoji sama zase in nas nagovarja, da o njej razmišljamo.«

K besedi je nato povabila tudi Laro Zirijanov, eno od avtoric, ki je razstavo tudi idejno zasnovala, zato je nekaj več povedala o tem vidiku ter predstavila vse sodelujoče. Tako kot njena predhodnica pa je poudarila tudi pomen tovrstnega sodelovanja UL FF in UL ALUO.

Obrazstavno besedilo avtorice Neže Urbiha, prav tako magistrske študentke slikarstva, si lahko preberete TUKAJ.

Avtorice in avtorji: Pika BRAVO, Medina Đukić, Maja Kalac, Žiga Kelenc, Patricija Pirc in Lara Zirijanov
Mentor: doc. mag. Uroš Potočnik

Razstavo si lahko ogledate še do 17. februarja 2025, v času odprtosti knjigarne.

V sklopu letošnjega jubilejnega 40. Slovenskega knjižnega sejma je bila 29. novembra razglašena tudi Najlepša slovenska knjiga 2024. Ta čast je doletela monografijo akademskega slikarja in alumna UL ALUO Žarka Vrezca z naslovom 70 80 90 00 10 20, ki je izšla pri založbi Buča, oblikovala pa sta jo grafična oblikovalca, profesor na UL ALUO Boštjan Botas Kenda in alumen Jernej Kejžar.

Iskreno čestitamo obema oziroma celotni ekipi, ki stoji za knjigo!

Iz obrazložitve komisije: 

»V monografiji likovnega ustvarjalca Žarka Vrezca gre podobno kot pri ostalih tematsko sorodnih izdajah, za prerez umetnikovega dela. V pričujoči knjigi je kljub svoji dosledni kronološki strukturi podan na svež, dinamičen in oblikovno dovršen način ter kot celota deluje izrazito harmonično. Kot je moč razbrati že iz samega naslova publikacije, je vsebina zelo jasno razdeljena na sklope, ki zajemajo posamična desetletja.

Ta sicer formalni pristop oblikovalec lepo in zelo ustrezno nadgradi v tipografskem in slikovnem smislu, saj tako s pozicioniranjem in velikostjo uporabljenih tipografij kot tudi z velikostno raznolikim slikovnim gradivom vzpostavi bogat in mestoma dramatičen ritem.«

Več o knjigi na povezavi.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V četrtek, 12. decembra, so na slavnostnem odprtju 15. Slovenskega bienala ilustracij podelili nagradi, priznanji in plaketi Hinka Smrekarja izbranim ilustratorkam in ilustratorjem.

Čestitamo vsem prejemnicam in prejemnikom, še posebej našima sodelavcema:

- doc. Damijan Stepančič je prejel plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije v knjigi Zgodba zgodb (Giambattista Basile), založba Goga, 2022;

- zunanja sodelavka Maša P. Žmitek je prejela priznanje Hinka Smrekarja za poljudnoznanstveno ilustracijo za ilustracije v knjigi Po sledeh velikanov, dinozavri jure, Miš založba, 2023.

Razstava 15. Slovenski bienale ilustracije je v Galeriji CD na ogled do 9. marca 2025.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO 

Študentski projekti Univerza v Ljubljani s področja ohranjanja kulturne dediščine

3. bienalno srečanje smo 19. novembra 2024 pripravili v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijoUniverze v Ljubljani ter s podporo SLužbe za umetniško dejavnost UL in Narodne galerije.

V uvodu smo prisluhnili:

vodji projekta prof. mag. Luciji Močnik Ramovš, prodekanji UL ALUO doc. mag. Mariji Nabernik in Zali Simčič, vodji Mreže klubov alumnov Alumni UL,

nato pa avtoricam in avtorjem prispevkov:

Žan Berro, UL FF, Alen Iršič, UL FF, Sara Štorgel, UL ALUO, Špela Novak, UL FKKT, Zala Debevec, UL ALUO, Maja Šubic, UL FKKT, Jan Ocepek, UL FKKT, Zala Uršič, UL ALUO, Katja Lavrin, UL FA, Gaja Žgank, UL FA, Marija Poklukar, UL FF, Nik Nikolić, UL FKKT, Julija Zupan, UL FF, Viktorija Peternel, UL ALUO, in Karmen Zaletelj, UL FF.

Povzetki prispevkov na povezavi.

Dogodek sta moderirali Zala Debevec in Viktorija Peternel, magistrski študentki Oddelka za restavratorstvo UL ALUO.

Hvala vsem, ki ste sodelovali in bili z nami, nadaljujemo v 2026!

Programski odbor:
Irena Kralj Ciglić, UL FKKT
Martina Vuga, UL ALUO
Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO

Grafično oblikovanje: Tim Topić

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Mag. Tomaž Gorjup je bil do upokojitve leta 2016 zaposlen kot redni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2019 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor. Tomaž Gorjup se je rodil 9. aprila 1950 v Ljubljani. Leta 1974 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. J. Berniku, leta 1976 pa končal magistrski študij slikarstva pri prof. A. Jemcu. Gorjup ima ogromno umetniško produkcijo, saj ustvarja in razstavlja nepretrgoma že več kot petdeset let. Do zdaj je imel več kot sto samostojnih in štiristo skupinski razstav doma in v tujini. Med drugim je leta 1982 samostojno razstavljal v Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum v Gradcu in Grosse Galerie im Künstlerhaus v Celovcu. Leta 1999 je imel veliko retrospektivno razstavo z naslovom Slike (1975–1999) v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in leta 2007 pregledno razstavo Ogovarjanje tišine/Barvni prostori (slike 1999–2007). Poleg risanja in slikanja se udejstvuje tudi na področjih grafike, likovne pedagogike in teorije likovne umetnosti. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad in priznanj, med drugimi leta 1981 v Ljubljani Župančičevo nagrado. Njegova umetniška dela imajo v svojih zbirkah umetnostni muzeji v Avstriji (Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum), Nemčiji (Kulturamt der Landeshauptstadt Wiesbaden), na Kitajskem (National Taiwan Museum of Fine Arts), v Bosni in Hercegovini (Zavižajni muzej, Trebinje), Makedoniji (Muzej na sovremenata umetnost), Srbiji (Galerija likovnog susreta), na Hrvaškem (Moderna galerija, Reka), predvsem pa v Sloveniji.

Na razstavi so predstavljena Gorjupova dela zadnjih petih let. Ta so logično nadaljevanje obdobja, ki se je začelo ob prelomu tisočletja. Takrat je njegov slikarski svet doživel temeljito preobrazbo oz. se je njegov likovni jezik izkristaliziral. V tem obdobju se je Gorjup odpovedal figuri in zavzel radikalno drugačen pristop do slikanja, ob tem pa dozorel v povsem suverenega ustvarjalca.

Svojo umetniško pot je namreč Tomaž Gorjup začel v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja s fotorealističnim oz. hiperrealističnim slikarstvom. Posvečal se je vsakdanjim predmetom, predvsem moškim čevljem in copatam, ki jih je podajal kot izseke naključnih fotografij v makrodimenzijah. Kmalu se je od tega odvrnil in se začel posvečati slikanju krajin in človeških figur, zlasti prepletenih heteroseksualnih parov. V tem obdobju postanejo njegova dela po eni strani izjemno čutna in osebnoizpovedna ter izražajo hrepenenje po izginulih časih, po drugi strani pa skozi grško-rimsko mitologijo in krščansko ikonografijo problematizirajo temeljna vprašanja človeškega bivanja: ljubezen, erotiko in minevanje. Proti koncu devetdesetih let pa so gladko površino nadomestili bogati barvni nanosi in poteze čopiča so postajale vedno izrazitejše. Začelo se je spreminjati tudi razpoloženje na slikah, kajti dela so postajala vedno bolj vesela in optimistična. Podobnost upodobljenega z resničnim svetom je počasi izginevala in namesto premišljenih potez sta na platno vstopili goreča ekspresivnost in impulzivnost. Podobe so postajale vedno bolj stilizirane in abstrahirane, dokler niso na tihem popolnoma izginile, njihovo mesto pa je zavzela barva.

Umetnikova podzavest, ki se razgrinja na platnu, se manifestira v močnih barvah ter skozi simbole in arhetipe. V iskanju samega sebe, lastne slikarske govorice, se nam prikazuje univerzalno; a naj bodo ti slikarski zapisi še tako osebni, vedno puščajo prostor za naše lastno videnje. Ko se tako sprehajamo po površini slike, lahko odstiramo tančice in vanjo vstopimo, se prebijemo v notranjost dela in umetnika. Čustva, ki jih pusti s sledjo čopiča na platnu, pa predstavljajo prostor, ki ga napolnimo z lastnimi izkušnjami. Tako se skozi to intenzivno izkušnjo, v kateri nam slikar pravzaprav razgali svojo dušo, približamo lastni. S tem slika ni več – kot pri Albertiju – okno v svet, ampak okno v dušo. Ko polaga barve na belo platno in ko pusti to platno deloma neobdelano, začnejo barve še bolj žareti, in čeprav so drugih dimenzij, nas spomnijo na estetiko srednjeveških rokopisov, ki so polni posebne svetlobe, izhajajoče iz sopostavitve čistih barv: rdeče, modre, zlate, srebrne, bele in zelene, brez odtenkov in senčenja ter chiaroscura, saj iz barv samih sije oz. vre luč. Prav tako te slike ne potrebujejo navidezne svetlobe, saj luč izžarevajo barve same, so svetle same po sebi. Ob pogledu nanje nas nehote nagovori Tomažev soimenjak Tomaž Akvinski, ki je opozarjal, da je za Lepoto potrebno troje: razmerje, celovitost in claritas – torej svetloba in sijaj. To so seveda odlike tudi Tomaževega slikarstva. V srednjem veku so claritas enačili z Bogom, tu pa nam žari umetnik sam oz. njegova občutja in njegov intimen svet.

Ob tem, ko je Gorjup razvijal svoj likovni jezik in s praznjenjem slikarskega polja slikarstvo premaknil od prostorskega k časovnemu dojemanju, se je tudi teoretsko ukvarjal z refleksijami medija, o čemer govorijo tri monografije z naslovom Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije (1999), Razmisleki o slikarstvu. Likovnoanalitični zapisi (2007) in Nazaj v prihodnost. Eseji o slikarstvu (2015).

Če je torej pri starejših Gorjupovih delih med upodobljenim in gledalcem stala neka membrana, opna, ki je onemogočala popolno, neposredno dojemanje slike, je ta v zadnjem času počila – slika nam razgali umetnika, ki spregovori po njej. Slikar se je našel, saj ta dela izražajo sproščenost, čisti hedonizem ob slikanju in popolno suverenost v tem ustvarjanju. V želji po pomiritvi s svetom in hkrati v vsakodnevnem spopadanju z življenjem ter ob spprijemanju z ontološkimi vprašanji je za Gorjupa platno polje boja ter ustvarjanje dnevniških zapiskov, ki jih navadno naslovi kar datumsko. S tem načinom dela nastajajo dnevniške ekspresije, intimni barvni portreti umetnikovega doživljanja sveta.

Besedilo je povzeto po:
Kemperl, Metoda, Vrečko Asta: Tomaž Gorjup. Zgoščine časa, Ljubljana 2010 [Galerija PeF, 6. 12. 2010–10. 1. 2011].
Kemperl, Metoda, Vrečko Asta: Tomaž Gorjup. Zajetje v času. slike 2001–2011, Kostanjevica na Krki 2011 [Galerija Božidar Jakac – Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki, 15. 4. 2011–22. 5. 2011].

– prof. dr. Metoda Kemperl, UL PEF

Že tretje leto zapored smo tri največje folklorne skupine združile svoje moči in gledalcem pričarale čudovit večer, ki je bil pravo popotovanje po slovenskih pokrajinah.

7. decembra smo tako v Semiču, kjer nas je pričakala polna dvorana gledalcev, s skupnimi močmi v prepletu koreografij in instrumentalnih priredb člani Akademske folklorne skupine France Marolt, Akademske folklorne skupine Študent in ŽKUD Tine Rožanc publiki predali strast, ki jo vsi nastopajoči delimo med seboj. Obiskovalce smo popeljali skozi raznolike odrske postavitve, kostumske podobe in glasbene aranžmaje, s čimer smo skozi celoten večer spisali eno čudovito folklorno zgodbo.

Z dogodkom kot je Ples treh skrbimo ne le za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, temveč tudi za medsebojno povezovanje in predajanje znanja o folklori. Želimo nagovoriti tako mlade kot starejše, da nikoli ni prepozno za spoznavanje Slovenije in tradicije, ki je velik del naše narodne zavesti. Želimo si, da bi sodelovanje v taki obliki nadaljevali še mnogo let!

– Nadja Kranjc, AFS France Marolt

Trenutno študiram oblikovanje vizualnih komunikacij (smer ilustracija) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V svojih delih se osredotočam na medosebne odnose in vizualne prikaze čustvene človeške izkušnje. Inspiracijo jemljem iz književnosti, vsakdanjega življenja in osebnih izkušenj ter različnih umetniških gibanj. Trenutno se najraje ukvarjam z zini, stripi in konceptualno ilustracijo.

– Gaja Aksinja Abramović, študentka UL ALUO