Oktober 2025

Letošnji LJFW – Ljubljanski teden mode se je 19. oktobra zaključil z ekskluzivnim dnevom, imenovanim NTFashion DAY, na katerem se je s ponovitvijo odvila zaključna študentska revija študijskega leta 2024/25, NTFashion SHOW, in samostojne revije mentoric Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL NTF). Dogodek se je odvil v Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani.

Na tradicionalni študentski modni reviji se je s svojimi deli predstavilo 59 študentk in študentov dodiplomskega in magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil, ki so se v preteklem letu, skozi krovni projekt ČUT-i, posvečali raziskovanju oblačil in tekstilij na podlagi veččutne senzorike, posledičnih občutij ter razmisleka o mnogoterih funkcijah in pomenih oblačenja.

Skozi 170 unikatnih, sodobnih in eksperimentalnih silhuet in kolekcij oblačil so bile izražene aktivnosti, izhodišča in trajnostni pristopi, pri katerih so študenti zavestno uporabljali vsa prvinska človeška orodja (čute) in odzive (čustva) svojih teles ter jih združevali s tradicionalnimi tehnikami in inovativnimi tehnologijami, ki so nepogrešljiv del vedno bolj digitalizirane vsakdanjosti. Namen predstavitve je bil opazovalca nagovoriti k zavestni in odgovorni obravnavi modno-tekstilnih izdelkov.

Ker se na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil UL NTF zavedamo pomembnosti sodelovanja, skupnosti, kolektivnega duha in vzajemnega odnosa med mentorjem in študentom, so študentskima revijama sledile predstavitve blagovnih znamk mentoric oblikovanja oblačil: doc. Petje Zorec (Petja Zorec), prof. Almire Sadar (AlmiraSadar), prof. Nataše Peršuh (HISHKA X Natasa Persuh) in asist. Sare Valenci (SARIVALENCI) s samostojnimi modnimi revijami.

O relevantnosti in uspešnosti UL NTF na področju oblikovanja tekstilij in oblačil pričajo prejete štiri od petih LJFW WOW (Winners Of the Week, slo. zmagovalci tedna) nagrad. Študentka dodiplomskega študija Taša Blatnik je prejela nagrado za najboljšo študentsko kolekcijo z obrazložitvijo jasne vizije in obljube avtorstva, ki ji v nadaljevanju omogoča samostojno predstavitev kolekcije na LJFW. Nagrado Démodé, namenjeno mlademu ustvarjalcu, ki presega povprečje in odpira diskurz o pomenu mode, je prejel magistrski študent Anže Orešnik. Glavno nagrado 16. edicije LJFW je za svojo kolekcijo SARAVALENCI season26 prejela asistentka Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil UL NTF Sara Valenci, z obrazložitvijo: "LJFW WOW ni le priznanje za kolekcijo, temveč za razmislek, avtorsko držo in sposobnost ustvariti svet, ki preseže oblačilo samo. Gre za nagrado za vizijo – za občutek časa, ki se izraža skozi obliko, material in zgodbo."

Ne nazadnje je posebno nagrado, LJFW Love, prejela redna profesorica Almira Sadar, s katero se ji je Ljubljanski teden mode poklonil za izjemen prispevek na področju slovenskega oblikovanja tekstilij in oblačil, tako z vidika mentorstva kot samostojnega ustvarjanja.

Ekskluzivni dan, NTFashion DAY, si je ogledalo okoli 2.500 ljudi.

Projekt je bil sofinanciran iz Sklada UL za umetniško področje.

Sodelujoči študenti: Andrej Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Bassanese, Taša Blatnik, Luka Bončina, Maša Brna, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Ema Cestnik, Ema Čargo, Izabel Čebokelj , Zarja Černe, Klara Čretnik, Lucija Dimovski Ivanuš, Petar Domić, Tilen Gorenjak, Zala Gorenc, Larisa Gregor, Kelly Guček, Laura Guštin, Anika Katušić Kocbek, Amelija Kracina, Vita Kremžar, Onja Lajevec, Rebeka Mamić, Jera Marn, Biljana Mihailović, Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel Micevski, Darija Miljković, Manuela Mokotar, Matic Možina, Maria Naidenko, Anže Orešnik, Ana Pelcar, Jerca Perne, Isak Podgoršek, Gal Pohar, Lucija Polanc, Žana Polšak Vahter, Tim Pongrac, Klara Povirk, Tisa Predalič, Sandra Pregelj, Alja Rojko, Taja Sejdić, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Dimitar Simovski, Tadej Šandor, Rebeka Štefanič, Grega Štor, Alin Toplak, Emanuela Trajcheska, Tara Urbanč, Pia Wallner, Janja Žibret

Vodja projekta: doc. Petja Zorec

Avtorici kreativne zasnove CGP: doc. Petja Zorec, asist. Sara Valenci; tehnična podpora: Alenka More, Anže Mrak, Tara Tkalec

Mentorice in avtorice: prof. Almira Sadar, prof. Nataša Peršuh, prof. Elena Fajt, doc. Petja Zorec, asist. Sara Valenci, asist. Nastja Sagadin Grmek, asist. Nataša Hrupič, asist. Alenka More

Strokovni sodelavki: izr. prof. dr. Marija Gorjanc, doc. dr. Mateja Kert

Tehnična podpora: Mojca Košir, Veronika Vidmar, Andrej Vilar

– Doc. Petja Zorec, UL NTF

9. oktobra 2025 so v okviru tridnevnega festivala oblikovanja BIG Design Ljubljana v Centru Rog podelili letošnje nagrade za slovensko oblikovanje za dosežke na področju produktnega oblikovanja, mode in interjerja. Tako kot lansko leto so tudi tokrat kar tri nagrade v kategoriji Perspektivni, ki je namenjena obetavnim oblikovalcem, šle v roke študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO).

Nagrado Perspektivni 2025 – industrijsko oblikovanje sta prejela Matic Čič in Vid Lebič, sveža alumna podiplomskega študija industrijskega oblikovanja. Za magistrsko nalogo sta se pod mentorstvom prof. Jureta Miklavca lotila izjemno aktualnega izziva: kako razširiti ponudbo smučišč v času, ko jih vse bolj ogroža pomanjkanje snega zaradi podnebnih sprememb. Z analizo turističnih praks sta ugotovila, da uspešne destinacije svojo ponudbo krepijo zunaj zimske sezone in s tem ustvarjajo trajnosten obisk skozi vse leto. To spoznanje je postalo temeljna smernica pri nadaljnjem razvoju njune rešitve. Rezultat njune raziskave in oblikovalskega procesa je inovativni produkt s pripadajočo storitvijo: vozilo, zasnovano na principu sankanja brez snega. Gre za dovršen, poglobljen in inovativno zastavljen projekt, ki prepričljivo odgovarja na izzive sodobnega časa. Več o nagrajenem projektu si lahko preberete tukaj.

Nagrado Perspektivni 2025 – interier sta prejela Maša Kralj in Jaka Kordiš, študenta podiplomskega študija industrijskega oblikovanja. Leto 2025 je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) posvetil arhitektu Marjanu Šorliju (1915–1975), v tem kontekstu je izr. prof. Primož Jeza, u. d. i. a. v študijskem letu 2024/25 pri predmetu Interier razpisal študijsko nalogo oblikovanja interierja ravno v prostoru, kjer so po načrtih Šorlija leta 1963 odprli moderno samopostrežno restavracijo Emona. Za to lokacijo, na kateri danes “gostuje” hitra moda podjetja Zara, sta študenta v okviru študijske naloge oblikovala vsak svojo vizijo javnega prostora, ki ne prinaša nujno finančnega dobička, a kaže jasno smer razvoja mesta za uspešno de-gentrifikacijo centra Ljubljane. Maša je na postulatih trajnostnega oblikovanja zasnovala ambiciozen javni prostor skupnosti in ustvarjanja, kjer “namesto dobička v ospredje stopi deljenje izkušenj in znanja”. Jaka se je usmeril v prostor reševanja problematike večno preganjanih “adrenalincev”, ki so jih iz središča deportirali na obrobje mesta in jih zapakirali v BTC-jevsko embalažo skladiščnih hal. Več o obeh nagrajenih projektih si lahko preberete tukaj.

Nagrado Perspektivni 2025 – industrijsko oblikovanje so prejeli Jaka Kordiš, Matic Lesjak in Črt Štrubelj, študenti podiplomskega študija industrijskega oblikovanja. Žirijo je prepričal njihov spekulativni oblikovalski projekt Kaj ostane?, ki je nastal pod mentorstvom prof. mag. Barbare Prinčič, izr. prof. dr. Barbare Predan, prof. Jureta Miklavca, asist. Tamare Lašič Jurković in asist. Tima Prezlja, javnosti pa je bil prvič predstavljen junija letos na Biodesign Challenge Summit 2025 v New Yorku. Projekt se odziva na okoljske in čustvene posledice načina, kako dojemamo in upravljamo pokop. Današnje prakse pokopa in kremacije pogosto temeljijo na izčrpavajočih se materialih – kovinah, plastiki, eksotičnem lesu – ki telo ločijo od naravnih ciklov razkroja in obnove. Avtorji projekta se tako sprašujejo: ”Kaj, če bi namesto ustvarjanja odpadkov z obstoječimi praksami, telesu dovolili, da se samo vrne kot material?” S preoblikovanjem krvi in las – dvojih globoko osebnih in simbolno bogatih snovi – v biorazgradljiv kompozit je ekipa ustvarila žaro, ki telo s premišljenostjo vrne zemlji. Več o nagrajenem projektu si lahko preberete tukaj.

Vsem prejemnikom in prejemnici iskreno čestitamo!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) je 17. oktobra 2025 v sklopu Dnevov animiranega filma podelilo letošnje študijske nagrade DSAF. Bibi Erjavec, sveža alumna smeri Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), je prejela Posebno omembo DSAF za končan študijski animirani film 2025.

Komisija je za posebno omembo izpostavila Bibin magistrski film Naša Gospa Trohnenja (2024), kratki stop-motion animirani film, ki z bogatim vizualnim jezikom ustvari srhljivo, groteskno podobo sveta, kjer se meso – simbol človeškosti – spremeni v redko dobrino in valuto oblasti. Oblastnica, ki potrebuje nevidno množico izmučenih za ohranjanje lastnega glasu, postane tema filma, ki z vsakim kadrom stopnjuje občutek tesnobe in nemoči.

Iskrene čestitke!

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V nedeljo, 5. oktobra, se je v podelitvi tradicionalnih študentskih nagrad Zlatolaska sklenil 4. AGRFT festival. Podelitev Zlatolask se navadno odvije kasneje v študijskem letu, letos pa je študentstvo s sodelovanjem pri organizaciji program prevetrilo z bolj »svojimi« vsebinami. Tako je festival pridobil izrazito študentski utrip – dvorana ŠO1 na Aškerčevi 5 se je za en teden spremenila v udobno dnevno sobo s kavči, preprogami in neomejenimi količinami kave. Že dalj časa med študentsko populacijo Akademije namreč tli želja po večjem povezovanju med smermi in študijskimi programi ter po neformalnem druženju, ki ga pester študijski tempo med letom nekoliko zavira.

Kot rekoč, je letos organizacijo festivala prevzelo študentstvo – vključno s pripravo urnika in izbiro vsebin, tehnično izvedbo, gostovanjem študentk_ov s tujih akademij ter ustvarjanjem vsebin za objavo na družbenih omrežjih. Priprave so se začele že na začetku letnega semestra prejšnjega študijskega leta, ko se je prvič zbral študentski organizacijski odbor v sestavi 12 študentk_ov, potekale pa so tudi čez poletje. Poleg ustvarjanja skupnosti in živahne festivalske atmosfere je bila prioriteta snovanje razgibanega programa.

Na festivalu smo si, kot vsako leto, lahko ogledale_i širok nabor domačih gledaliških produkcij ter domačih in tujih filmov – predvajali so se filmi z AGRFT-ja in ALUO-ja ter z umetniških akademij na Cetinju, v Zagrebu, Beogradu, Pragi, Lodžu in Sarajevu. Bogato bero umetniških vsebin – vključno s predvajanjem radijskih iger, performativnim dnem, kostumografsko razstavo, razstavama fotografij s prejšnjih festivalov ter filmskih plakatov – so pospremili še diskurzivni dogodki o založniški dejavnosti na Akademiji ter o političnemu dogajanju v Srbiji. Prav tako je bilo moč obiskati delavnice vsebin, ki jih sicer na Akademiji pogrešamo – tako sta iz Akademije umetnosti v Novem Sadu prišla prof. Žarko Lazić in strokovni sodelavec Robert Majoroš ter odvodila tridnevno delavnico gledališkega oblikovanja svetlobe, o vizualnih učinkih in animaciji je na sobotni delavnici spregovorila animatorka Mina Cvetinović z beograjskega FDU, na nedeljski delavnici režiserja Vida Hajnška smo lahko poslušale_i o procesu ustvarjanja dokumentarnega filma, dve strokovni delavnici pa smo organizirali tudi v sodelovanju Društva avdiovizualnih igralcev oziroma festivalom Krafft. Za fotografiranje festivalskih dogodkov so že četrto leto zapored poskrbeli študenti 2. letnika UL ALUO.

Festival se pa ni samo sklenil v praznovanju – praznično se je tudi začel. Na torkovo popoldne je festival otvorila skupina Milena z gostjo Nino Slavec. Vse je plesalo, čeprav je bila ura zgodnja – koncert se je pričel že ob 15:00, da smo zvečer lahko odhitele_i v ljubljansko Dramo na bralno uprizoritev drame Tiana Frasa Ona, ki je v tišini, ki jo je režirala študentka 4. letnika Julija Urban, v njej pa so nastopale_i študentke_i Čarna Lampret, Jure Šimonka in Marko Rafolt.

Na festivalu smo si lahko ogledali tudi dve premieri: Za arhiv, produkcijo Akademijskega studia študentk_ov 4. letnika dramske igre in 1. letnika gledališke režije ter OST, performativno uprizoritev, ki so jo študentke_i 2. letnika dramske igre in gledališke režije zasnovale na poletnem PARL-u.

Festival se je začel in sklenil z glasbo; poslušale_i smo jo lahko tudi v soboto zvečer na koncertu gledališkega petja, kjer so nam italjansko-napolitanske kancone, slovenske šansone ter pesmi argentinskega tanga odpele_i študentke_i drugega letnika dramske igre in študentka režije Džana Porić.

Z vsakim letom se festival, ki se je leta 2021 začel kot gledališki in že naslednje leto nadaljeval kot vseakademijski, samo še širi in bogati. Letos pa je, kot rekoč, poleg vsebine resnično zaživel tudi svojevrsten mladosten, študentski duh in v prostore Aškerčeve 5 vdahnil dobrodošel občutek skupnosti.

– Nastja Uršula Virk, študentka UL AGRFT

Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (UL AG) pod vodstvom izr. prof. Janeza Podleska je s čudovito izvedbo odprl 43. mednarodni glasbeni festival Talichův Beroun v Berounu na Češkem. Koncert, ki ga je obiskal tudi slovenski veleposlanik v Pragi Aleš Balut, je bil izjemen spoj mladostne energije in umetniške zrelosti ter poklon dirigentu Václavu Talichu, ki je zaznamoval tako češko kot slovensko glasbeno okolje. V programu so zazvenela dela slovenskih skladateljev Uroša Kreka in Alda Kumarja, ki sta navdušila občinstvo s svežino in mediteranskim melosom. Dogodek je potrdil visoko raven umetniškega ustvarjanja študentov UL AG ter simbolično utrdil kulturni most med Češko in Slovenijo.

Kritika na portalu Klasika Plus (v češkem jeziku) je na voljo na povezavi.

Članek v Berounský Region (v češkem jeziku) je na voljo na povezavi.

– Nina Podlipnik, UL AG

24. septembra 2025 je v Avditoriju Narodne galerije potekala Šesta znanstvena konferenca Katedre za teoretične vede na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) z naslovom Med ekoagitpropom in estetizacijo okoljske etike?

Konferenca je bila tokrat prvič mednarodno zastavljena. Prodorne prispevke o vlogi (in nevarnostih instrumentalizacije) likovnih praks v tematizaciji okoljskih in podnebnih sprememb so predstavili: izr. prof. dr. Kristina Pranjić, UNG, izr. prof. dr. Peter Purg, UNG, asist. Tery Žeželj, MA, UNG, doc. dr. Kaja Kraner, UL ALUO, prof. dr. Nadja Zgonik, UL ALUO, doc. dr. Petja Grafenauer, UL ALUO, prof. dr. Uršula Berlot Pompe, UL ALUO, asist. dr. Eszter Polonyi, UL FMF, UL ALUO, Kunstuniversität Linz, prof. dr. Jan Völker, UL ALUO in University of Applied Arts Vienna, izr. prof. dr. Tomo Stanič, UL ALUO, prof. dr. Tomaž Grošovnik, UP PEF in UM FF, asist. dr. Magdalena Germek, UL ALUO, izr. prof. dr. Blaž Šeme, UL ALUO, in asist. Tamara Lašič Jurković, MA, UL ALUO.

Prvič so bili del programa tudi konferenčnimi plakati, avtorji katerih so doktorski študenti: Špela Guček, Robert Ilovar, Žan Kobal in Tamara Lašič Jurković. Za moderiranje poglobljenih razprav pa so poskrbele: prof. dr. Uršula Berlot Pompe, doc. dr. Kaja Kraner in izr. prof. dr. Barbara Predan, UL ALUO.

Več o vsebini prispevkov si lahko preberete v spremljajoči znanstveni publikaciji.

---

Programski odbor: doc. dr. Kaja Kraner, doc. dr. Petja Grafenauer, prof. dr. Petra Černe Oven

Organizacija: UL ALUO v sodelovanju z Narodno galerijo

Sofinancirali: Katedra za teoretične vede UL ALUO, interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje, področje Likovne vede, na UL ALUO in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), v okviru raziskovalnega programa P5-0452, Vizualna pismenost na UL ALUO.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Od 13. do 19. oktobra 2025 so potekali 8. Evropski dnevi konservatorstva-restavratorstva, ki jih organizira Evropska konfederacija konservatorsko-restavratorskih organizacij E.C.C.O., v Sloveniji pa se odvijajo pod okriljem Društva restavratorjev Slovenije (DRS). Oddelek za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) je v letošnjem programu sodeloval z dvema svojima aktualnima razstavama v Posavskem muzeju Brežice (PMB).

Na razstavi Baročni kipi v novi preobleki, ki je na ogled že od februarja letos in bo še do februarja 2026, je predstavljenih osem lesenih plastik, ki so jih pod mentorstvom izr. prof. Miladi Makuc Semion in izr. prof. mag. Martine Vuga v letih 2016-2024 konservirali-restavrirali študentke in študenti Oddelka za restavratorstvo UL ALUO, pa tudi zakulisje njihovih konservatorsko-restavratorskih posegov. Kipci baročnega značaja predstavljajo tri evangeliste, dva svetnika, dva Putta na voluti in Vstalega Kristusa in so del muzejske umetnostnozgodovinske zbirke PMB.

Razstava Razpoka do baroka pa se je v muzeju odprla 14. oktobra, v času Evropskih dnevov konservatorstva-restavratorstva, in je na ogled do konca meseca. Ob 350. obletnici rojstva slovenskega baročnega slikarja Frančiška Karla Remba se je Oddelek za restavratorstvo UL ALUO pridružil medinstitucionalnemu projektu raziskovanja in predstavitve njegovega slikarstva. Izdelali so študije tehnologije nastajanja detajlov stropne poslikave v Viteški dvorani gradu Brežice ter študije detajlov slike na platnu Sv. Lucija, Agata in Apolonija in povečavo presekov slikovnih plasti s te slike. Izbrano gradivo je namenjeno tudi tipanju, kar skupaj z video predstavitvijo nastajanja detajla stenske poslikave omogoča boljše razumevanje predstavljenega.

8. Evropski dnevi konservatorstva-restavratorstva so bili tudi del Konservatorsko-restavratorske transverzale.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

V Cankarjevem domu na Vrhniki so 14. oktobra 2025 odprli razstavo K reki, z reko, na kateri so predstavljena dela študentov 3. semestra dodiplomskega študija krajinske arhitekture študijskega leta 2024/2025. Študentke in študenti so v preteklem študijskem letu raziskovali načine, kako urediti dostope do reke in pristan za kanuje v izrazito dinamičnem in občutljivem krajinskem prostoru tik za izvirom Velike Ljubljanice na Maroltovini na Verdu pri Vrhniki. Pri tem so se ukvarjali z vprašanjem človekovega sobivanja z reko, z njenimi ciklusi, z njenim rastlinskim in živalskim svetom, z njenimi prelestmi in nevarnostmi. S problemi, ki jih je odpirala naloga, so se spoprijeli pri treh predmetih: Krajinsko načrtovanje I, Krajinska in gradbena tehnika ter Risanje in plastično oblikovanje.

Predlogi za rešitve se odzivajo na dinamiko nihanja vodne gladine in moči toka kraške reke ter na strmino in poraščenost brega. Čeprav majhno, jih je območje očaralo z oblikovanostjo terena, spontano zarastjo, odsevi svetlobe od vodne gladine, barvitostjo in zvoki. Črpajoč iz dediščine kolišč predlogi minimalno posegajo tako v relief kot v rastje. Obenem so študente vodile zahteve po ohranjanju širine in pretočnosti struge, vzpostavljanju meje do dovozne ceste, enostavnosti dostopa s čolni do vode in organizaciji komunalne infrastrukture, a na način, ki obenem vabi ljudi v prostor in omogoča doživljanje čudežnosti reke.

Otvoritveno slovesnost je začela ga. Nataša Oblak Japelj iz Cankarjeve knjižnice, ki je nagovorila občinstvo z besedami Marjana Marolta, nekdanjega lastnika Maroltove domačije. Predstavila je tudi svoje raziskovanje zgodovine Maroltovine, njenih prebivalcev in njihovih zgodb, objavljeno na spletni strani Kamra. Razloge za sodelovanje je natančneje opisal predsednik Krajevne skupnosti Verd, g. Dejan Novak, študentke in študenti pa so svoje predloge razložili obiskovalcem kar ob razstavljenih delih. S svojim prihodom nas je počastil in razveselil tudi naš nekdanji profesor Lojze Drašler.

Dela bodo na ogled do 9. novembra 2025.

– Prof. dr. Ana Kučan, UL BF

17. oktobra 2025 se je v Taktilni galeriji (Mercator center Nova Gorica) v sklopu programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 odprla razstava Akademije za likovno umetnost in oblikoavnje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) z naslovom Kaj gledam in kaj vidim – Morski organizmi za osebe z motnjami vida.

Goriški muzej in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS NG) sta razstavo Umetnost onkraj vidnega nadgradila s tipnimi modeli morskih organizmov, ki so nastali na lanski mednarodni poletni šoli Kaverljag: Morski organizmi za slepe in slabovidne, v okviru skupnega projekta UL ALUO in Društva Kaverljag.

Na poletni šoli so se v okviru projekta Kaverljag: ilustracija za slepe in slabovidne osredotočili na morsko biologijo in razvoj inovativnih materialov in metod za osebe z okvarami vida. Na interdisciplinarni delavnici so izdelali znanstvene ilustracije, študijske risbe in tridimenzionalne modele morskih organizmov, pri čemer so razvijali najboljše načine za prilagoditev ilustracij za tipno zaznavo. Ker sledimo skupnim ciljem, to je socialna vključenost in kako lahko premišljeno oblikovanje izboljša kakovost življenja, so se v taktilni galeriji odločili, da obiskovalcem z novimi eksponati, taktilnimi ilustracijami, ponudijo še to obogateno izkušnjo. Gostujoča razstava je dragocena tudi glede na to, da so didaktični materiali za osebe z okvarami vida na področju naravoslovne znanstvene ilustracije še vedno redki.

»Širši cilj projekta je spodbuditi razpravo o vizualni pismenosti in inkluzivnem oblikovanju, povezati umetnost in znanost ter razvijati nove projekte za osebe z okvarami vida. S tem želimo izboljšati dostopnost informacij in jim omogočiti bolj enakovredno sodelovanje v družbi.«

Na odprtju so zbrane nagovorili: David Kožuh, kustos Goriškega muzeja, prof. dr. Petra Černe Oven, prodekanja UL ALUO, in Aleš Sedmak, akad. slikar, predsednik Društva Kaverljag.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na Ravnah na Koroškem je oktobra 2025 potekala interdisciplinarna delavnica, ki je združila študentke in študente Katedre za fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) ter seminarja prof. Anje Planišček s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA). V sodelovanju z lokalnim okoljem so raziskovali, kako se prostorske in družbene strukture oblikujejo skozi delovanje samo – kot živi, spreminjajoči se sistemi odnosa med materialnim in skupnostnim.

Ravne, mesto z dolgo tradicijo železarstva, močno športno in specifično kulturno-umetniško identiteto (Forma viva), nedavno poplavno katastrofo itd. ponujajo raznovrsten kontekst za razmislek o preobrazbi prostora – od industrijskega znanja, prenove stanovanjskih sosesk, ekoloških izzivov in ohranjanja skupnosti.

Izhajajoč iz razumevanja, da noben prostor ne obstaja brez svojih podpornih struktur – materialnih, socialnih ali simbolnih – so študenti raziskovali arhitekturo kot proces, ki se gradi iz odnosov. Podobno kot v mislih Celine Condorelli, kjer je opora hkrati fizična in družbena, vidna in nevidna, so preizpraševali, kako se strukture vzpostavljajo skozi delovanje in sodelovanje. V dialogu z mednarodnim študentskim natečajem Catalysts of Resilience (UIA 2026 Barcelona), ki odpira vprašanja o načrtovanju v dolgih časovnih razponih – med desetimi in stotimi leti – so razmišljali o grajenem in naravnem okolju kot dejavnem polju odpornosti.

Redka priložnost za neposreden vpogled v proizvodne in razvojne prostore železarne SIJ Metal Ravne je razpravo dodatno umestila v materialni in zgodovinski kontekst – v prostor, kjer se moč, delo in tradicija srečujejo z vprašanji prestrukturiranja in prenove. Delavnica je povezala neposredno terensko opazovanje, teorijo, interdisciplinarnost in izkustveno učenje ter spodbudila razmislek o prihodnosti mesta, ki svojo identiteto gradi na prepletu industrije, umetnosti, športa in skupnosti.

Mentorji: prof. Anja Planišček, izr. prof. Peter Rauch, doc. Emina Djukić, izr. prof. Peter Koštrun, asist. Mina Hiršman

Strokovni sodelavci:

Karla Oder: Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem

Tim Kolar Erat: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, Ravne na Koroškem

Jernej Kožar: Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

Rado Carlo Poggi: Raum AU, Slovenj Gradec

Liza Kožar Kaker: Zavod Odriv

Peter Gorenšek: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Delavnico sta podprla:
Sklad dolina:dialoga in Zavod Odriv

– Izr. prof. Peter Rauch, UL ALUO

Trst se obiskovalcem, kot tudi svojim prebivalcem, v različnih letnih časih kaže v drugačni luči. Njegovo čarobnost boste začutili že ob pogledu s kraške planote nad njim ali med vožnjo po obalni cesti, kjer vas bo vonj po morju spremljal vse do mesta. Morda se vam bo celo zazdelo, da se na vašem cilju svet konča, kar v nekem smislu tudi drži. Kjer pa se zaključi ena pot, se po navadi začne nova…

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA) je v sodelovanju s Cankarjevim domom organizirala grafično razstavo z naslovom Atmosfera kot predmet (stvar) arhitekture. Od 27. maja do 16. junija so v prvem preddverju študentke in študenti UL FA razstavljali svoja izražanja v risbi in grafiki v tehniki monotipije.

Razstava je rezultat dveh arhitekturnih delavnic, lanske in letošnje, ki so se odvijale na UL FA in izbranem prostoru - mesto Trst z okolico. Delavnica z naslovom Atmosfera kot predmet arhitekture je bila koncipirana v več korakih: obisku izbranega kraja oz. lokacije, predstavitvi kratkega teksta, priprava konceptualne skice, oblikovanje koncepta grafike glede na izbrano lokacijo, izbrane besede in napisano besedilo, spoznavanje tehnike in materialov, priprava matrice in tisk monotipije.

Lani smo obiskali Trst z okolico, raziskovali smo prostore spomina. Težko si je predstavljati obisk Trsta brez postanka na kraju, kjer je v letih 1943-45 delovala edina krematorijska peč na italijanskem ozemlju. Rižarno - nekdanjo luščilnico in sušilnico riža - so nacisti oktobra 1943 spremenili v atipično taborišče: zapor, skladišče naropanega blaga in zbirno mesto za deportirance v Nemčijo. Sedanjo podobo je Rižarna dobila leta 1975 na podlagi načrta tržaškega arhitekta Romana Boica. Arhitekt je odstranil porušene stavbe in dvorišče obdal z enajstmetrskim betonskim zidom, ki v obiskovalcu vzbudi občutek utesnjenosti. V Rižarno namreč vstopamo po dolgem hodniku, obdanem z visokimi stenami.

Obisk cerkve - Svetišča na Vejni je bil drugi postanek. Povzpeli smo se na vrhu hriba nad zalivom k nenavadni betonski cerkvi v obliki trikotnika. Gre za Marijino svetišče na Vejni (italijansko Monte Grisa) z zanimivo zgodovino, fascinantno arhitekturo in čudovitim razgledom.

Vsakega, ki pride v bližino te velikanske stavbe, prevzame njena mogočnost. Čudovita notranjost iz trikotnih modulov odpira malce drugačen pogled na cerkveno arhitekturo, kot smo je vajeni sicer. Beton in steklo dopolnjujejo gladka marmorna tla. Arhitekturna zasnova je napolnjena s simboliko na vsakem koraku. Zanimivost cerkve je tudi ta, da gre za dve cerkvi v enem, zgornja je večja in bolj impozantna, medtem ko je cerkveni prostor v spodnji etaži bolj intimen. Marijino cerkev je zasnoval arhitekt oz. gr. inženir Antonio Guacci po zamislih tržaškega škofa Antonia Santina. Ta se je med II. svetovno vojno, natančneje 30. aprila 1945, zaobljubil Mariji, da bo na vrhu hriba zgradil veličastno svetišče njej v čast, če bo Trst ubranila pred popolnim opustošenjem.

Izlet smo zaključili v Sredipolju – Redipuglia. Vojni spomenik v Sredipolju je spomenik prve svetovne vojne. Največji vojni spomenik v Italiji in Evropi: tu počiva 100.187 italijanskih vojakov, ubitih med letoma 1915 in 1917 med enajstimi bitkami. Kostnico v Sredipolju so zgradili na pobočju griča Monte Sei Busi, po načrtih arhitekta Giovannija Greppija in kiparja Giannina Castiglionija, njena otvoritev pa je bila 18. septembra 1938.

Kostnica je dejansko velikansko stopnišče, na vrhu katerega stojijo trije visoki kamniti križi.

Letos smo raziskovali mesto in odkrivali njegove plasti. Obiskali smo Veliki trg, rimsko gledališče, grič sv. Justa, staro mesto, Jožefinsko četrt, Veliki kanal, Terezijansko četrt, piazzo Verdi, Borzni trg, pogledali tudi Fabianijev narodni dom, hišo Bartoli, hišo Kalister in Gorup, Goldonijev trg ter se sprehodili po scali dei Giganti, ki se dviga nad predorom Sandrinelli- slikovito stopnišče arhitektov Berlam.

Štiri kilometre od središča, na vrhu hriba s pogledom na morje, mesto in pristanišče, je kompleks Rozzol Melara. Zgrajena med letoma 1969 in 1982, kot ogromen eksperiment v izgradnji socialnih stanovanj, za nastanitev krhkih družin, razpršenih po celotnem mestnem območju.

Mamutsko delo, ki ga je ustvarila skupina tridesetih arhitektov, ki jih je vodil Carlo Celli, ima očitno sporno zgodovino, kot so vse stvari, katerih estetska izkušnja je grda in hkrati fascinantna. Življenje v Melari v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil znak revščine in dejansko družbene in kulturne brutalnosti. Melara je bila metaforični urbani gozd, betonska himna poskusa, da bi dali socialni dom antisocialnemu.

S citatom »Rišem, ker moram misliti« berlinskega arhitekta Zvija Heckerja, začne svoj tekst z naslovom Atmosfera kot stvar arhitekture prof. Petra Čeferin v zloženki k razstavi. Nadaljuje z vprašanjem arhitekta Petra Zumthorja » Kaj je kakovostna arhitektura?«, na katerega po njegovem mnenju ni težko odgovoriti: »Kakovostna arhitektura je zame, če me stavba uspe premakniti.« in nadaljuje »Kako je mogoče, da ljudje oblikujejo stvari s tako lepo, naravno prisotnostjo, stvari, ki me vsakič znova presunejo… Beseda za to je atmosfera«. 

Eden od načinov konstruiranja in rekonstruiranja te »stvari« je risanje. Risanje je način, eden od načinov, konstruiranja stvari arhitekture v svetu - v realnem ali izmišljenem… Šele v svojih konstrukcijah, v svojih risbah, grafikah, slikah jo arhitekt lahko najde.

Atmosfero kot »stvar« je na neki način vendarle mogoče artikulirati, mu dati pojavno obliko, recimo narisati ali narediti grafiko, v našem primeru monotipijo. Risbe in grafike, razstavljene na razstavi, so primer prakticiranja te zahtevne artikulacije, arhitekturne artikulacije.

Delavnico smo vodili izr. prof. Leon Belušič, Miha Benčina in Sara Bogicevic, kot gostujoči mentorici pa sta se nam pridružili prof. Maruša Zorec (UL FA) in izr. prof. mag. Zora Stančič (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani).

Pri delavnici so v letu 2024 sodelovali študenti Luka Arsić, Tinkara Bizjan, Anton Jakob Bonča, Val Brudar, Nikolina Dukarić, Larisa Lara Govekar, Tilen Kos, Pavlina Košir, Nika Kupčič, Pegi Pika Lešnik, Daša Letnar, Tinkara Ličen, Erazem Likar, Jana Lovka, Tomaž Ogrič, Julija Petrovčič, Nadej Rešek, Olga Ushakova, v letu 2025 pa Kim Anžel Lara, Ariel Čuk, Larisa Lara Govekar, Tina Krebelj, Manca Mencej, Aleš Miljuš, Patricija Mohorčič, Nina Nadj, Tomaž Ogrič, Barbara Pori, Val Požar, Alja Pušič, Lenart Pustovrh, Žiga Režek, Mark Tomšič Tekavčič in Nejc Vrbovšek.

– Izr. prof. Leon Belušič, UL FA

16. oktobra 2025 smo na vzhodni steni Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) na Erjavčevi cesti otvorili mural / stensko poslikavo z naslovom All Tomorrow’s Songs, avtorski projekt, ki ga je sodobni umetnik JAŠA (Mrevlje-Pollak) minulo poletje ustvaril v sodelovanju z dvema podiplomskima študentoma slikarstva UL ALUO in s tremi študenti z Accademia di Belle Arti di Venezia v Benetkah.

Bojan – ustvarjalec in simbol solidarnosti

Nosilni motiv stenske poslikave je avtorjeva reinterpretirana podoba Bojana, glavnega lika kultne slovenske animirane serije režiserja in scenarista Branka Ranitovića. Bojan s čopičem in barvami riše svet, kot si ga želi – namesto da bi iskal rešitve drugje, jih dejavno ustvarja sam.

Pri tem njegovo ustvarjanje ni osamljeno dejanje: vsakdo, ki ga sreča, mu s svojo stisko ali potrebo ponudi navdih, in Bojan z veseljem nariše tisto, kar drugi potrebujejo. Bojan tako pooseblja ustvarjalnost, solidarnost, sočutje in dejavno oblikovanje sveta, s čimer močno nagovarja k družbeni odgovornosti.

Mednarodno sodelovanje

Projekt je nastal v sodelovanju z UL ALUO in Akademijo lepih umetnosti iz Benetk. Sedanji in nekdanji študenti in študentke obeh akademij so vsak po svoje likovno interpretirali naslov All Tomorrow’s Songs. Njihove individualne prispevke povezuje prav Bojan kot simbol ustvarjalca, ki raznolike izraze sodelujočih združuje v enovito in prepričljivo javno umetniško delo.

Barvna specifikacija stenske poslikave je razvita s tehničnim sponzorjem projekta, podjetjem JUB.

Avtorska zasnova in mentorstvo: JAŠA (Mrevlje-Pollak)

V sodelovanju z: UL ALUO in Accademia di Belle Arti di Venezia

Sodelujoče študentke in študenti / mlade umetnice in umetniki: Anna Furlan, Kaja Podgoršek (UL ALUO), Lorenzo Fasi, Nejc Zorenč (UL ALUO), Petra Stipanović

Ostali sodelujoči: Saša Tešić, Luka Uršič – KALU

Koordinator projekta s strani UL ALUO: prof. mag. Žiga Kariž

Produkcija in izvedba: WE.ARE Inštitut

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Na Oddelku za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) smo 16. in 18. septembra 2025 izvedli dve strokovni delavnici – Uporaba vodnih sistemov in Uporaba nevtralnih organskih topil. Čeprav sta bili ponovitev iz leta 2023, je bilo zanimanje veliko – oba termina sta bila skoraj povsem zapolnjena. To znova potrjuje, kako pomembna so praktična izpopolnjevanja na področju čiščenja slik in polikromirane plastike ter kako nujno je stalno strokovno izobraževanje konservatorjev-restavratorjev.

Udeleženci so najprej prejeli strnjen teoretični uvod, nato pa so v praksi preizkušali različne topilne sisteme na izbranem gradivu. Prav ta preplet teorije in praktičnih vaj je bil po odzivih udeležencev še posebej dragocen.

Delavnici sta vodili izr. prof. mag. Martina Vuga in prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, v okviru Oddelka za restavratorstvo. Sofinanciranje za samozaposlene v kulturi je omogočilo slovensko vozlišče Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost E-RIHS.SI.

– Prof. mag. Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO

Ob zaključku projektov ULTRA 3.01 in ULTRA 6.06, v sklopu katerih je 9 članic Univerze v Ljubljani, med njimi tudi UL ALUO, raziskovalo, kaj najbolj motivira študentke in študente ter kaj je ključno, da s predavanj kar največ odnesejo, sta izšla dva prosto dostopna učbenika, Spodbujanje inovativnih učnih okolij pri učenju in poučevanju študentov tehniških fakultet in Nasveti za ureditev učnih okolij UL.

Projekta, ki sta potekala med leti 2022 in 2025, sta imela podobno tematiki. V projektu ULTRA_3.01 »Spodbujanje inovativnih učnih okolij pri učenju in poučevanju študentov tehnike o tematikah zelenega prehoda« so vključevali umetniško izkušnjo in oblikovalsko mišljenje v učenje študentov tehnike. V projektu ULTRA_6.06 »Optimizirano študijsko okolje v Družbi 5.0: Razvoj modela merjenja okoljskih parametrov in njihovih učinkov na udeležence študijskega procesa za podporo prehodu v zeleno in trajnostno akademsko družbo« pa so raziskovali, kako na študente med predavanji vplivajo učilnica, interier učilnice in izvedba predavanj.

V obeh projektih so sodelovali študentke, študenti, pedagoginje in pedagogi naslednjih članic UL: Fakulteta za elektrotehniko (UL FE), Fakulteta za strojništvo (UL FS), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT), Naravoslovnotehniška fakulteta (UL NTF), Fakulteta za pomorstvo in promet (UL FPP), Biotehniška fakulteta (UL BF), Pedagoška fakulteta Ljubljana (UL PEF), Filozofska fakulteta (UL FF) in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO).

Rezultat projektov pa sta med drugim tudi dva nova prosto dostopna učbenika:

• Gregor Geršak, Vesna Geršak in Barbara Predan, ur., Spodbujanje inovativnih učnih okolij pri učenju in poučevanju študentov tehniških fakultet
  Učbenik je namenjen visokošolskim učiteljem UL, ki želijo preskusiti nove metode poučevanja, prilagoditi in nadgraditi svoje prakse ter posledično tudi aktivno sodelovati v sodobnem izobraževanju sodobnih generacij inženirjev preko sodobnih oblik poučevanja. Delo je nastalo z raziskovanjem inovativnih učnih pristopov, ki temeljijo na vključevanju umetniške izkušnje in oblikovalskega mišljenja, in njihov vpliv na študente tehnike.
• Gaber Begeš, Katarina Babnik, Matej Bažec, Žan Brezec et al., Nasveti za ureditev učnih okolij UL
  Poglobljena raziskava, predstavljena v učbeniku, obravnava šest ključnih dejavnikov, bistvenih za uspešno izvedbo predavanj: kakovost zraka in temperaturo, nadzor hrupa, ustrezno osvetlitev, premišljeno notranjo opremo, splošno vzdušje ter dobro počutje predavatelja. Raziskovalci so v času projekta dokazali, da vsak od teh elementov prispeva k ustvarjanju pogojev, ki študentom olajšujejo učenje in sodelovanje, predavateljem pa omogočajo učinkovitejše podajanje vsebin.

Vabimo k branju in tudi k uporabi predstavljenih inovativnih pristopov!

Projekt ULTRA sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Dela, ki so nastala pri mednarodnem projektu Grafika in poezija: dialog ter bila prvič predstavljena oktobra v Galeriji Akademije likovnih umetnosti Univerziteta v Sarajevu (ALU US), se z novembrom selijo še v ljubljansko galerijo DobraVaga. Vabimo na odprtje razstave, ki bo v torek, 4. novembra 2025, ob 19.00, na Adamič-Lundrovem nabrežju 5.

Projekt preučuje načine današnje komunikacije z nekdanjimi »bratskimi« narodi več kot trideset let po razpadu skupne države. Mladi ustvarjalci iz Slovenije in Bosne in Hercegovine se danes pogosto sporazumevajo v angleščini, čeprav so njihovi jeziki še vedno sorodni in medsebojno razumljivi. Izhodišče projekta je bilo vprašanje, kako lahko umetnost preseže jezikovne meje in ustvari nov, vizualni prostor razumevanja.

Osrednje jedro predstavlja preplet besede in podobe. Preizkušali smo, kako se poezija lahko prevede v likovni izraz, ki odpira dodatne pomene in asociacije. Študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) so v tehnikah globokega tiska ustvarjali grafike, navdihnjene z bosansko poezijo, medtem ko so študenti Akademije likovnih umetnosti Univerze v Sarajevu (ALU US) interpretirali tri pesmi slovenske pesnice. Poezijo so brali v izvirniku, brez prevoda, da bi raziskali sorodnosti in razlike med slovanskimi jeziki ter se soočili z različnimi kulturnimi ritmi in senzibilnostmi.

Za slovensko izhodišče smo izbrali tri pesmi Anje Zag Golob iz zbirke da ne: če čaj nato, oblaki ognji oceani in nenadoma. Bosansko stran projekta predstavlja pesem Auslenderska berlinologija Faruka Šehića. Sodelovali so študentke in študenti grafike ALU US pod mentorstvom prof. Renate Papišta ter študentke in študenti različnih smeri UL ALUO pod vodstvom izr. prof. mag. Zore Stančič. Projekt je tako znova povezal dve instituciji, ki ju združuje dolga skupna tradicija umetniške grafike.

Vsa dela so združena v grafično mapo v treh izvodih. Ta mapa prinaša dialog med besedo in podobo ter med jeziki, ki se spominjajo skupne preteklosti, in mladimi glasovi, ki jo na novo izgovarjajo.

Razstava v DobriVagi bo na ogled do 29. novembra.

– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO

Novembra smo. je leta 2023 zasnovani skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki, predvsem pa njihove študentke in študenti, z namenom poglabljanja povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja.

Humanistične znanosti in akademsko izobraževanje umetnikov imajo dolgo in prepleteno zgodovino, ki se je še dodatno prežela zlasti v zadnjih desetletjih. Na podlagi kritike tradicionalne podobe znanstvenega raziskovanja, ki so ga prispevale različne humanistične in družboslovne discipline tekom 20. stoletja, se je podoba znanstvene produkcije vednosti deloma redefinirala. Vzpostavilo se je zavedanje, da je znanstveno raziskovanje kulturno, zgodovinsko in tehnološko pogojeno, hkrati pa vedno tudi utelešeno in materialno: vključuje telo raziskovalca, njegovo telesno ravnanje z materiali, ki jih preučuje, ravno tako pa predpostavlja veščine ravnanja s tehnološkimi orodji, ki širijo človeške zaznavno-kognitivne zmožnosti. Poleg tega je znanstveno raziskovanje vedno neločljivo povezano z vzpostavljanjem pogojev, da se preučevano zaznavno, še najpogosteje pa vidno razkrije, kar znanstveno raziskovanje – poleg naštetega – še dodatno približa likovnim in vizualnim umetnostim.

Kot primer institucionalno podprtega zbliževanja znanstvenega in umetniškega raziskovanja v okviru Univerze v Ljubljani, ki izrašča iz tradicije raziskovalnih pristopov na področju umetnosti in oblikovanja, lahko vsekakor izpostavimo ustanovitev doktorskega študijskega programa Umetnost, ki pod koordinatorstvom UL ALUO in v sodelovanju z drugimi akademijami in fakultetami UL poteka od šolskega leta 2024/2025. Letošnja izvedba projekta Novembra smo. je v primerjavi s tem zastavljena precej bolj skromno: skuša ponuditi vpogled v raznolike pristope in medije umetniškega, oblikovalskega ter restavratorsko-konservatorskega raziskovanja na UL ALUO v preteklem šolskem letu, hkrati pa preko predavanj povezati vsebine predavateljev UL FF s študijskim procesom UL ALUO v aktualnem akademskem letu.

Osrednji del letošnjega dogodka Novembra smo. predstavlja razstava del študentk in študentov UL ALUO v akademskih prostorih UL FF, začasno spremenjenih v galerijsko platformo. Razstava ponuja vpogled v tisto, kar mlade ustvarjalce v resnici zaposluje: vprašanja, ki jih mučijo in navdihujejo, ter metode, s katerimi se skozi umetnost ne le umeščajo v svet, temveč ga s kritičnim dialogom aktivno preoblikujejo v polje pomena. Fokusi se prepletajo – od poetičnih, intimnih, osebnih registrov do ostro političnih in družbeno angažiranih vprašanj –, ta heterogenost pa se manifestira v širokem spektru formalnih pristopov, od tradicionalnih do sodobnih digitalnih in hibridnih formatov, ki presegajo klasične medijske omejitve.

Odsotnost enotne kuratorske usmeritve na razstavi ni pomanjkljivost, temveč pristop, ki dopušča spontan dialog med raznolikimi deli, ki na prvi pogled ne izkazujejo eksplicitnih tematskih korelacij. Pomen se tako ne konstituira s kuratorsko tezo ali zgolj z avtonomijo posameznih del, temveč izhaja iz dinamike interakcije – iz stikov in presečišč, ki generirajo produktivna območja tenzije in s tem odpirajo prostore za nepredvidljive izide in drugačne interpretacije. V tej odprtosti in nehierarhični strukturi pa se zrcali tudi pomembna teza dogodka: umetnost in znanost je mogoče razumeti kot skupni način bivanja in spoznavanja. Obe disciplini sta eksperimentalni praksi, ki temeljita na iskanju in produkciji pomena, ki se pogosto uresničuje skozi spontana, a formativna srečevanja, izmenjave in povezave, ki odpirajo pot nepredvidljivim spoznanjem. To razkriva, da med umetniškim in raziskovalnim delom morda ne obstaja nasprotje, temveč skupno kognitivno prizadevanje – razumeti svet skozi izkustvo in ga s tem vedno znova, ustvarjalno in kritično misliti na novo.

Pridružite se nam na odprtju letošnje edicije, ki se bo odvilo v avli UL FF v torek, 11. novembra 2025, ob 19. uri!

– Helena B. Tahir in Kaja Kraner, UL ALUO

Sem študentka magistrskega študija ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Pred tem sem diplomirala na dodiplomskem programu iste smeri. Razstavljala sem na Dunaju, Bledu, v Gorici in Ljubljani. Leta 2025 sem ilustrirala za festival Kamfest. Ukvarjam se predvsem z domišljijsko ilustracijo. Zanima me ilustriranje v žanru srhljivk, otroške ilustracije in konceptne ilustracije za video igre. S svojo ilustracijo rada pripovedujem zgodbe. Pri ustvarjanju uporabljam različne digitalne tehnike, akrilne barve, akvarelne barve, oljno glino, črni tuš in barvice; katere med seboj rada združujem.

– Eva Ježovnik, študentka UL ALUO