Študenti so na podlagi natečaja, ki ga vsako leto razpiše Ameriški inštitut za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA), načrtovali, izdelali in se na tekmovanju pomerili v letenju daljinsko vodenega brezpilotnega letala. Tekmovanja se je udeležilo kar 91 ekip s celega sveta, prvo mesto je dosegla ekipa Clarkson University, sledili sta Virginia Polytechnic Institute and State University in Georgia Institute of Technology.

Ekipa UL FS je pod mentorstvom doc. dr. Viktorja Šajna in somentorja izr. prof. dr. Tadeja Kosela v nekaj mesecih skonstruirala in izdelala letalo, ki je moralo prevažati potnike (žogice skokice) in tovor (klado). Letalo je bilo eno izmed najbolj tehnološko dovršenih izdelkov na tekmovanju, ki je dosegalo hitrost več kot 100 km/h. Letalo je izdelano iz kompozitnih materialov v sendvič konstrukciji (dva sloja karbonskih vlaken z vmesnim slojem satovja).

Pod vodstvom študenta Roka Štanteta je bila ekipa nagrajena z 90-odstotno oceno poročila, kar je do sedaj najboljši rezultat, odkar sodelujejo na tekmovanju (najboljša ekipa je dobila 93,20-odstotno oceno poročila). Študenti strojništva se na tekmovanje DBF vsako leto zelo dobro pripravijo, kar dokazujejo odlični rezultati: v letu 2015 so zmagali, v letu 2017 so dosegli 3. mesto.

Tekmovanje DBF v celoti traja 4 dni. Prvi dan poteka tehnični pregled letala. Sodniki pozorno preverijo, če je letalo narejeno v skladu s pravili, kar vključuje pregled delovanja radijskih in elektronskih komponent ter tehtanje baterije. Sledijo tri misije oz. naloge, ki jih mora letalo v celoti opraviti. V prvi misiji je letalo moralo v petih minutah preleteti tri šolske kroge brez potnikov in tovora, v drugi misiji je bilo letalo obteženo z vsemi potniki (žogicami), pri tretji misiji pa je bil letalu dodan še tovor (klada). Letalo je v vseh treh misijah krmilil študent strojništva Timotej Hofbauer in o izkušnji povedal: »Letenje letala je bilo letos naporno, saj smo izdelali model, ki ga je bilo izjemno težko upravljati, poleg tega pa smo se borili še z močnim vetrom in dežjem. Videli smo tudi veliko nesreč in težav ostalih ekip zaradi močnih sunkov vetra ali slabe izdelave modelov. Vesel sem, da smo uspeli odleteti vse tri misije brez napake, kar je seveda zelo vzpodbudno, saj kaže na to, da je bila ekipa res dobro pripravljena.«