Kakšen je pogled na usklajevanje dela in zasebnosti, poklicnega in družinskega življenja z vidika psihologije dela, s katero se poklicno ukvarjate?

Gre za zelo sveže področje, še posebej zato, ker je bilo včasih razmerje med delom in prostim časom bolj jasno in trdneje določeno, zadnje čase pa je meja med njima tudi zaradi razvoja novih tehnologij vedno bolj zabrisana, zato se o tem več pogovarjamo in področje analiziramo. Najprej so raziskovalci razmišljali o tem, da gre za konflikt, potem začeli govoriti o usklajevanju med delom in prostim časom, danes pa v slovenščini uporabljamo izraz ravnovesje, kar pomeni, da iščemo nekakšno ravnotežje med obojim, ki pa je dinamično in se spreminja glede na naša življenjska obdobja, raznolike okoliščine, tudi dneve v tednu, pod črto pa vedno iščemo nekakšno ravnovesje. V vsakem primeru gre za izjemno aktualno temo.

In od kod omenjena jezikovna sprememba, od konflikta do ravnovesja?

Gre za to, da so raziskovalci sčasoma ugotovili, da lahko tudi zadovoljstvo na delovnem mestu bogati posameznikovo osebno življenje. Na drugi strani pa človekovo osebno življenje, kakovostno preživljanje prostega časa in podobno ključno vpliva tudi na njegovo delo oziroma zadovoljstvo z delom, pa na njegovo učinkovitost, zavzetost …

Celoten intervju je na voljo tukaj.