Novice
Prilagodite izpis
-
Uporaba ladijske tehnologije za samooskrbo solinarskih hišic
Ladijska tehnologija lahko predstavlja rešitev za solinarske hiške, ki na območju Sečoveljskih solin nezadržno propadajo. To so pod mentorstvom viš. pred. mag. Valterja Subana iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ugotovili študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Zavedali so se problema degradiranja območja Sečoveljskih solin, zato so iskali način, kako bi solinarske hiške rekonstruirali in jih spremenili v trajnostno samooskrbne projekte.
-
Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji
Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.
-
Izr. prof. dr. Lev Vidmar za projekt Meje kvantnega kaosa pridobil 2 milijona evrov
Dr. Lev Vidmar, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je s projektom »Meje kvantnega kaosa« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za t. i. Consolidator grant. Izr. prof. dr. Vidmar je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Novo pridobljeni projekt bo vodil na gostiteljski ustanovi IJS in v partnerstvu z UL FMF, za katero je to že 12. ERC projekt.
-
Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
-
Dr. Lea Rems z UL FE uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta
Evropska komisija je objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2023). Na razpisu so med skoraj 2700 prijavljenimi z vsega sveta po desetmesečnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 400 projektov. Med njimi je tudi raziskovalka dr. Lea Rems, ki bo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) vodila 1,5 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt REINCARNATION.
-
3D tisk piezoelektričnih senzorjev, neobčutljivih na elektromagnetne motnje
Raziskovalci Univerze v Ljubljani so razvili edinstveno metodo za tiskanje naprednih senzorjev, ki niso moteni zaradi elektromagnetnih motenj. 3D tisk senzorjev omogoča njihovo hitro in prilagodljivo vgradnjo v druge 3D tiskane strukture, tudi na težko dosegljiva mesta, kar je še posebej pomembno v medicini, na primer pri individualiziranih protezah. Hkrati se senzorji lahko uporabijo za spremljanje življenjske dobe drugih 3D tiskanih struktur, kot so na primer deli za avtomobilsko industrijo.
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
Tanka meja preoblikovanja pločevine
Izdelava tanko-stenskih komponent iz pločevine je sestavni del avtomobilske, letalske in drugih vej industrije. Pri preoblikovanju začetne plošče pločevine do končne želene oblike izdelka se pojavijo reakcijske sile, ki jih moramo premagovati in tanjšanje pločevine, ki lahko privede do pretrga. Razumevanje vplivnosti številnih prisotnih parametrov preoblikovalnega procesa omogoča kontrolirano spremembo oblike preoblikovanca in s tem doseženo ciljno obliko končne komponente.
-
Projekt FEATURE: »Daleč od ravnotežja pri ultra-elativističnih energijah«
Eden od velikih izzivov, s katerimi se sooča skupnost fizikov visokih energij, je razumevanje razvoja kvantne kromodinamike (QCD), ki je daleč od ravnovesja. Novo pridobljeni Marie Sklodowska Curie podoktorski projekt, ki se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko, bo naredil odločilen korak k temu, da se teoretično razumevanje dvigne na raven kompleksnosti, ki je potrebna za realistično fenomenologijo, in sicer s popolno opredelitvijo lastnosti atraktorja QCD brez zatekanja k poenostavitvenim predpostavkam, ki so bile uporabljene v sedanjih predhodnih študijah. To bo doseženo z vključitvijo fermionskih stopenj svobode in s sprostitvijo poenostavitvenih prostorskih simetrij.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC ADG)
Podeljen projekt ERC AdG (ERC Advanced Grant – namenjen uveljavljenim raziskovalcem) je nedvomno najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Za prof. dr. Tomaža Prosena pa je to že drugi tak projekt, tokrat z naslovom QUEST (Quantum Ergodicity: Stability and Transitions). Poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca, gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Raziskovalni preboj na področju datiranja zgodovinskih knjig
Dediščinski znanstveniki sedaj lahko datirajo zgodovinski papir zgolj s pomočjo infrardeče svetlobe in računske analize spektroskopskih podatkov. V raziskavi podoktorske raziskovalke dr. Floriane Coppola in sodelavcev, ki je objavljena v vrhunski znanstveni reviji ‘Journal od the American Chemical Society’, je prikazano, da je možno papir datirati izjemno natančno, celo na 2 leti. Tako nizka negotovost ni možna z nobeno drugo metodo, še manj pa z neporušno metodo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu
Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.
-
Udarno na področju meroslovja tlaka
Točne meritve časovno spreminjajočega tlaka so pomembe za številne industrijske sektorje. Najstrožje zahteve po točnem merjenju visokofrekvenčnega tlaka prihajajo iz avtomobilske, vesoljske in balistične industrije, kjer je potrebno točno meriti tlak s frekvencami vse do nekaj sto kHz. Da bi lahko zagotavljali dinamične kalibracije merilnikov tlaka v zahtevanem frekvenčnem območju ter s tem omogočili točna merjenja v najbolj zahtevnih industrijskih panogah, številni nacionalni meroslovni inštituti po svetu razvijajo primarni dinamični merilni etalon za tlak na osnovi udarne cevi. V udarni cevi je kalibrirani merilnik tlaka namreč lahko vzbujen s skoraj idealno tlačno skočno spremembo, ki jo generira odboj udarnega vala od končne stene udarne cevi. Tako ekstremno hiter odboj udarnega vala pa poleg generiranja visokofrekvenčnega tlaka neizogibno generira tudi neželene mehanske vibracije, ki vzbudijo lažne signale merilnika tlaka, ki se ga kalibrira.
-
Induktivni odziv baterijskih materialov s fazno separacijo
Razumevanje procesov v baterijah je ključnega pomena za njihovo ustrezno zasnovo, nadzor, krmiljenje in analizo stanja napolnjenosti, zdravja ter varnosti baterij. Fizična zaznavala so zelo pomembna za podporo naprednega razvoja in delovanja baterij. Njihovo sklapljanje z virtualnimi modeli pa omogoča izkoriščanje multiplikativnih učinkov, saj mehanistično osnovani modeli odstirajo globlji vpogled v fenomenologijo procesov in omogočajo njihovo poglobljeno razumevanje.
-
Tribološke raziskave površin in kontaktov za zeleno mobilnost
Mobility GT: Največji projekt na Fakulteti za strojništvo UL doslej – CoFund projekt Obzorja Evropa je prejel Pečat odličnosti, s katerim bo prof. dr. Mitjan Kalin koordiniral projekt 24 podoktorskih raziskav v vrednosti 7,6 milijonov evrov.
-
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija.
